Poziv vladi za zeleni razvojni preboj

Strategija razvoja Slovenije 2013 – 2020, ki naj bi jo vlada pripravila do konca tega leta, bo krovni program za usmerjanje več milijard evrov iz evropskih skladov. To bo v prihodnjih letih edini svež denar za razvoj Slovenije. Spletna skupnost aktivnih državljank in državljanov Tretji člen je zato objavila nujen Poziv Vladi RS, naj v novo razvojno strategijo vključi programe zelenega razvojnega preboja.

»V času skoraj izrednih razmer obstaja resna nevarnost, da vladne odločitve o porabi teh sredstev ne bodo niti strateške niti v javnem interesu: da bo denar namenjen polnjenju proračunske luknje ter projektom oziroma interesom tistih, ki so pri koritu«, je opozorila direktorica Umanotere Vida Ogorelec. Tega odgovorni državljani ne smemo dopustiti – od vlade moramo jasno in glasno zahtevati, da ta sredstva nameni za dolgoročno družbeno koristne razvojne programe, je dodala.

V pozivu Tretjega člena je med drugim zapisano: Strategija razvoja Slovenije naj vključuje vitalne programe na sedmih družbeno pomembnih področjih: (1) prehranska samooskrba, (2) vrednostna veriga lesa, (3) energetska prenova stavb, (4) prehod na obnovljive vire energije, (5) posodobitev železniškega omrežja in javnega prevoza, (6) učinkovita raba naravnih virov in (7) zeleni turizem.

Programi zelenega razvojnega preboja so usmerjeni v rešitve in omogočajo dolgoročni izhod iz krize. Odzivajo se na strateške priložnosti (predvsem globalne) ter izhajajo iz domačih človeških in naravnih virov. Zmanjšujejo odvisnost od uvožene hrane in nafte, prinašajo regionalno uravnotežen razvojni zagon v mesta in na podeželje, podpirajo doseganje mednarodno sprejetih podnebnih ciljev ter  ustvarjajo nova delovna mesta z višjo dodano vrednostjo in spodbujajo inovativne rešitve. Predvsem pa prinašajo pozitivno razvojno vizijo.

»Želimo razbiti psihozo krize in brezizhodnosti, v kateri se je znašla Slovenija. Uresničevanje programov zelenega razvojnega preboja ni znanstvena fantastika, temveč temelji na realnih virih, s katerimi razpolaga naša država. Te priložnosti ne smemo zamuditi, kajti leta 2020, ko se bo sprejemala nova strategija razvoja, bo najverjetneje že prepozno,« je poudarila vodja projekta Tretji člen Renata Karba. Ob tem je izpostavila veliko podporo pozivu vladi (poleg uglednih posameznikov, ki so poziv podpisali kot prvopodpisniki, je v prvih dneh k partnerstvu pristopilo več kot podjetij in organizacij iz različnih sektorjev družbe), kar dokazuje, da imajo programi zelenega razvojnega preboja izjemno veliko motivacijsko moč in potencial za doseganje visoke stopnje družbenega soglasja.

Več informacij: Renata Karba, renata@umanotera.org

Inspirativne izjave nekaterih prvopodpisnikov poziva si lahko ogledate tukaj.

Oddaja Intelekta na prvem programu Radia Slovenija, 20. november 2012.

Prispevek in intervju s pobudnico Poziva Vido Ogorelec v oddaji TVS Studio City, 19. november 2012.

Intervju z Vido Ogorelec v Sobotni prilogi časnika Delo lahko preberete tukaj.

Spoznajte dobre prakse v kratkih animiranih filmih

Oglejte si animirane filme, ki na zabaven in poljuden način predstavljajo dobre prakse, izbrane v projektu Slovenija znižuje CO2: dobre prakse. V okviru projekta smo pripravili tudi Katalog dobre prakse 2012 in Priporočila odločevalcem.

Kratke animirane filme smo razdelili v kategorije, ki smiselno sledijo področjem projekta. Ogledate si jih lahko na spletnem portalu Youtube. Delite naprej!

V Katalogu dobrih praks 2012 je vseh izbranih 20 dobrih praks predstavljenih na enem mestu – s kratkim opisom, pozitivnimi učinki in kontakti. V Katalogu navajamo tudi dodatne vire, ki nudijo še več informacij iz posameznih področij projekta.

Priporočila projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse so bila oblikovana na podlagi izvedenih predstavitev dobrih praks ter prispevkov strokovnih sodelavcev. Namenjena so multiplikaciji in vzpostavitvi mreže za nadaljnje širjenje dobrih praks. Pripravljena so za sedem prednostnih področij projekta (energetika, trajnostna mobilnost, ekološko kmetovanje, trajnostni razvoj podeželja, vrednostna veriga lesa, trajnostna proizvodnja in potrošnja ter prilagajanje na podnebne spremembe) in tri ravni – nacionalna, regionalna in lokalna.