Proces priprave Strategije razvoja Slovenije: priložnost za udejanjanje demokracije

Vlada je z dnevnega reda redne seje 24. januarja umaknila Izhodišča za pripravo Strategije razvoja Slovenije za obdobje 2014 – 2020 (SRS). »Vladna kriza ne sme ogroziti procesa priprave krovne strategije, ki bo podlaga za programske dokumente za strukturne sklade za obdobje 2014–2020. Evropska časovnica se ne bo prilagajala politični situaciji v Sloveniji, zato mora proces priprave SRS kljub vladni krizi brez odlašanja potekati naprej,« opozarjajo v skupnosti Tretji člen.

Pripravljena izhodišča ocenjujejo kot dovolj dobro osnovo za nadaljevanje, tudi brez formalne vladne potrditve, zato pričakujejo, da bo Direktorat za evropsko kohezijsko politiko na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo nadaljeval s široko in iskreno odprto javno razpravo z nacionalnimi in regionalnimi dogodki.

Slovenija je v procesu demokratične preobrazbe, a hkrati mora potekati tudi oblikovanje vizije nadaljnjega razvoja naše države. »Zdaj je priložnost, da organizirana civilna družba deluje ustvarjalno in svojo energijo usmeri v sooblikovanje razvojne vizije in programov. Vsebine zahtev na protestih naj se odrazijo v uradnih dokumentih – zdaj je pravi trenutek, da ta dva procesa smiselno povežemo,« komentira pobudnica poziva za Zeleni razvojni preboj Vida Ogorelec. Prav ta pobuda v okviru skupnosti Tretji člen je primer organizirane civilne družbe. Od oktobra lansko leto je v podporo sedmim programom zelenega preboja združila več kot 10.000 podpisnikov peticije in skoraj 200 partnerskih organizacij, podjetij, občin in regionalnih agencij.

Programi zelenega razvojnega preboja so v predlagana Izhodišča za Strategijo razvoja Slovenije, ki jih je pripravilo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v sodelovanju z Uradom RS za makroekonomske analize in razvoj, dejansko vključeni. Izhodišča torej odražajo prizadevanje pripravljalcev dokumenta za vključitev »zelenega«, ki je tudi eno od petih strateških prioritet. »Žal pa programi zelenega razvojnega preboja v Izhodiščih niso povezani z ostalimi prioritetami, prav tako ni prepoznan njihov polni potencial ter celovite prednosti, ki jih prinašajo. Obstaja celo nevarnost, da druge prioritete ogrozijo bistvo zelenega preboja«, pravi Vida Ogorelec.

Programi zelenega razvojnega preboja so usmerjeni na sedem družbeno pomembnih področij: (1) prehranska samooskrba, (2) vrednostna veriga lesa, (3) energetska prenova stavb, (4) prehod na obnovljive vire energije, (5) posodobitev železniškega omrežja in javnega prevoza, (6) učinkovita raba naravnih virov in (7) zeleni turizem. Predlagajo rešitve in omogočajo dolgoročni izhod iz krize. Odzivajo se na strateške priložnosti ter izhajajo iz domačih človeških in naravnih virov. Ustvarjajo nova delovna mesta z višjo dodano vrednostjo – po ocenah strokovnjakov vsaj 50.000 do leta 2020 – in spodbujajo inovativne rešitve. Zmanjšujejo odvisnost Slovenije od uvožene hrane in nafte. Prinašajo regionalno uravnotežen razvojni zagon v mesta in na podeželje. Podpirajo doseganje mednarodno sprejetih podnebnih ciljev. Podajajo pozitivno vizijo in imajo velik potencial za doseganje visoke stopnje družbenega soglasja, ki jo prav v tem času Slovenija še kako potrebuje.

Programi zelenega razvojnega preboja so skladni s strateškimi usmeritvami Evropske unije do leta 2020. Povezani s komplementarnima področjema socialne države ter gospodarstva, temelječega na znanju in inovacijah, vpenjajo zeleni razvoj v celovito vizijo pametnega, trajnostnega in vključujočega razvoja EU.

Navkljub velikemu mobilizacijskemu potencialu poziva Za zeleni razvojni preboj se predstavniki Tretjega člena z Vlado niso uspeli dogovoriti za predajo peticije – predsednik vlade za sprejem podpisov v lanskem letu ni našel časa. Sedaj je situacija drugačna. V Tretjem členu ocenjujejo, da je vsebina poziva Za zeleni razvojni preboj preveč pomembna, da bi podpise predajali vladi, katere legitimnost je vprašljiva. Zato pred predajo podpisov čakajo na razplet krizne situacije.

Medtem so peticijo s pozivom Za zeleni razvojni preboj predložili parlamentarni Komisiji za peticije in jih pozvali, naj Državni zbor vladi naloži vključitev programov zelenega razvojnega preboja v Strategijo razvoja 2014–2020, prav tako pa tudi sprejetje SRS v rokih, ki bodo omogočili smiselno uporabo izhodišč iz tega dokumenta pri programiranju porabe sredstev iz evropskih skladov v finančni perspektivi 2014 – 2020.

Kontakt: Renata Karba, 041 399 473


Brez lastnih semen ni prehranske samooskrbe

Semenarna Ljubljana se dolga leta posveča ohranjanju in selekciji sort kmetijskih rastlin, zlasti vrtnin, ki so prilagojene rastnim razmeram na ozemlju naše države. Nad podjetjem, za katerega je sodišče sicer odobrilo prisilno poravnavo, še zmeraj visi grožnja stečaja. Nevladne organizacije, članice Mreže Plana B za Slovenijo, opozarjamo, da se to ne sme zgoditi.

Največjim upnikom podjetja – Deželno banko Slovenije, Abanki in UniCredit Banki Slovenija – smo zato poslale odprto pismo, v katerem jih pozivamo, naj storijo vse za preprečitev stečaja podjetja oziroma za njegovo sanacijo z dokončanjem postopka prisilne poravnave. Komisijo za preprečevanje korupcije pa smo pozvale, naj razišče sume o koruptivnem ravnanju pri vpisu sprememb v sodni register.

Med kmetijskimi rastlinami, ki se jim posveča Semenarna Ljubljana, so tudi avtohtone sorte, ki imajo poleg uporabne tudi kulturno vrednost ter so obenem del kmetijske biotske raznovrstnosti Slovenije. »Semenarna ima zato širši družbeni pomen,« pravi strokovna vodja Inštituta za trajnostni razvoj Anamarija Slabe. Lastne sorte in semenarska proizvodnja so pomemben del (prehranske) neodvisnosti narodov, čeprav so v času globalne koncentracije semenarskih podjetij tudi izjemno ranljive. »Semenarna Ljubljana je bila v tej luči varuhinja velikega bogastva, naših semen, ki pa jih lahko izgubimo. Kakšna semena bomo potem kupovali, kdo nam bo predpisoval, kaj bomo sejali?« se sprašuje Slabetova.

»Semena so sicer lahko shranjena v semenskih bankah, vendar gre za majhne količine in če ni nikogar, ki bi semena razmnoževal in prenesel na polja, takšne banke nič ne pomagajo. Lastna semena so osnova prehranske varnosti, kar bi moralo biti urejeno na državni ravni,« opozarja Darja Kocjan Ančko iz Biotehniške fakultete UL.

Nevladne organizacije želimo s pozivi bankam upnicam in protikorupcijski komisiji želeli javnost in vse neposredno ter posredno vpletene glasno opozoriti, da gre v primeru Semenarne Ljubljana za veliko več kot »le« za še eno izčrpavanje podjetja z grožnjo stečaja in odpuščanja delavcev. Zato pozivamo upnike, še zlasti Deželno banko Slovenije, Abanko in UniCredit Bank, da storijo vse za preprečitev stečaja podjetja, oziroma za njegovo sanacijo z dokončanjem postopka prisilne poravnave, in Komisijo za preprečevanje korupcije, da nemudoma razišče sume o koruptivnem ravnanju pri vpisu sprememb, sprejetih na zrežirani skupščini podjetja v notarski pisarni, v sodni register.

»Želimo si, da se bo ta »roparsko-kapitalistična« zgodba tudi zaradi njenih širših razsežnosti razpletla drugače, kot se je v Sloveniji že razpletlo veliko podobnih,« še poudarja Slabetova.

Odprto pismo.

KONTAKT: Anamarija Slabe, Inštitut za trajnostni razvoj, tel. 041 725 991