Vabilo na 3. Eko podjetniško jutro: KAKO MLADI GOSPODARIJO NA EKOLOŠKIH KMETIJAH?

PRILOŽNOSTI, SMERNICE IN OVIRE PRI MLADIH PREVZEMNIKIH KMETIJ

V četrtek, 11. septembra 2014, ob 8.30 uri v Info točki Okoljskega centra v okviru Ekotedna, Trubarjeva 50, 1000 Ljubljana

Prihajajoča jesen je čas za prvo žetev, presojanje znanj in sproščeno druženje. Prav zato vas po prvih dveh uspešnih eko podjetniških jutrih vabimo na že tretje: tokrat bomo odkrivali, kako mladi gospodarijo na kmetijah. Kaj lahko kmetija ponudi mladim izobraženim? Se je delo z generacijami spremenilo? Kako je vodenje kmetije drugačne od vodenja podjetja?

Več informacij najdete v vabilu: Vabilo na 3. Eko podjetniško jutro

Pogovor z Vido Ogorelec: Prihodnost je v spremenjenem odnosu do okolja

Vabljeni v sredo, 3. septembra 2014, ob 18. uri na sprehajališče Breg na Ulični pogovor: Prihodnost je v spremenjenem odnosu do okolja. Z Boštjanom Tadlom se bo pogovarjala Umanoterina direktorica Vida Ogorelec, dogodek pa poteka v okviru projekta Knjižnica pod krošnjami.

O čem bo tekla beseda? Narava nas sili, da nekaj spremenimo. Omejitve prostora in virov na našem planetu nas opominjajo, da prihodnost naše civilizacije ni v materialni rasti, temveč v izkoriščanju neomejenih potencialov našega uma in ustvarjalnosti. Obremenjevanje okolja je velik in vseobsegajoč problem. Odvisnost od fosilnih goriv ni le problem, povezan s podnebjem, gre tudi za vzorec naše civilizacije, ki je zelo linearen – vire črpamo, jih hitro porabimo in odvržemo v obliki odpadkov ali onesnaženega ozračja. Ta model vzdrži le kratkoročno, dolgoročno ne. Nekateri vidijo največjo težavo v naraščanju svetovnega prebivalstva, tokratna gostja Vida Ogorelec pa je prepričana, da se največji problem skriva v pohlepu razvitega dela prebivalstva. Vsi skupaj bi morali živeti skromneje, saj zahodni svet, ki je vzor vsem ostalim, porabi preveč.

Namen serije uličnih pogovorov v okviru Evropske Knjižnice pod krošnjami v družbi zanimivih gostov in tem je osvetljevanje strateškega dokumenta Evropa 2020. Gre za desetletni strateški načrt, ki so ga države članice sprejele marca 2010 z namenom, da EU izboljša gospodarsko rast in ustvari razmere za trajnostno naravnan razvoj, ki bo temeljil na znanju, socialni pravičnosti in gospodarni rabi virov. Ključne teme dokumenta Evropa 2020 so oblikovane v obliki konkretnih ciljev na področjih zaposlovanja, inovacij, podnebnih sprememb, izobraževanja in revščine. Vseh 5 ciljev se nanaša na področja, ki so med seboj povezana.

Več o dogodku je na tej spletni povezavi.

Izteka se rok za nagradni natečaj Partnerstva za zelena delovna mesta

Ljubljana, 21. 8. 2014 – Še do 10. septembra opoldne imajo podjetja in lokalne skupnosti čas, da se prijavijo na javni nagradni natečaj Partnerstva za zelena delovna mesta: dobre prakse podjetij in lokalnih skupnosti. Natečaj poteka v okviru projekta Spodbujamo zelena delovna mesta, najboljša med tremi izbranimi praksami pa bo prejela zeleni teambuilding na ekološki kmetiji v vrednosti tisoč evrov.

Organizatorji natečaja z njim iščejo uspešna in napredna partnerstva podjetij in/ali lokalnih skupnosti, ki prispevajo k ustvarjanju zelenih delovnih mest in k ciljem trajnostnega razvoja. Ti so gospodarski (npr. povečanje konkurenčnosti, dvig dodane vrednosti, rast poslovanja, vlaganja tretjih partnerjev, vlaganje v razvoj in/ali inovacije, nov poslovni model), družbeni (npr. nova delovna mesta, izboljšanje kakovosti življenja) in okoljski (npr. znižanje onesnaženja, zmanjšanje porabe snovi in nastajanja odpadkov, izboljšanje kakovosti enega ali več elementov naravnega okolja). Najbolj perspektivna in propulzivna področja v Sloveniji so trajnostni turizem, gozdno-lesna veriga, ekološko kmetijstvo, učinkovita raba in obnovljivi viri energije, ravnanje z odpadki in socialno podjetništvo. Iščejo torej partnerstva, ki smiselno povezujejo, tržijo, komunicirajo in krepijo posamezne trajnostne produkte, storitve in ponudnike v svojem okolju (na lokalni ali nacionalni ravni), ki delujejo povezovalno in sistemsko ter so vpeti v lokalno okolje, kulturo in tradicijo.

Izbrali bodo tri, med katerimi bo prva nagrajena z zelenim teambuildingom na ekološki kmetiji v vrednosti tisoč evrov, vse tri pa bodo prejele priznanja. Posebej jih bodo tudi izpostavili: s kratkim promocijskim filmom, na slovesni podelitvi letos jeseni, v spletnem katalogu dobrih praks, v časniku Dnevnik in na dogodkih izbora Gazela.

Rok za prijavo je 10. september 2014 do 12. ure. Vse informacije so na spletni strani projekta Spodbujamo zelena delovna mesta in pri vodji projekta Gaji Brecelj (gaja@umanotera.org).

Celotna razpisna dokumentacija je dostopna na spletni povezavi: http://zelenadelovnamesta.si/index.php/javni-natecaj

Spletna stran projekta Spodbujamo zelena delovna mesta: http://www.zelenadelovnamesta.si

Natečaj je del projekta Spodbujamo zelena delovna mesta, ki je ena izmed akcij partnerstva na področju komuniciranja evropskih vsebin med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom, izvaja pa ga Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj.

Subvencije avtoprevoznikom so bile kupovanje političnega miru

Ljubljana, 18. 8. 2014 – Vlada je iz Sklada za podnebne spremembe lani med drugim z javnim razpisom namenila 4 milijone evrov nepovratne pomoči avtoprevoznikom za nakup okolju prijaznejših težkih tovornih vozil in avtobusov. Ker menijo, da državna pomoč v tem primeru ni dosegla namena in ciljev sklada, so štiri nevladne organizacije na Računsko sodišče vložile pobudo za revizijo porabe sredstev sklada v letu 2013.

Predlagateljice revizije so Focus, društvo za sonaravni razvoj, Greenpeace v Sloveniji, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC in Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, revidiranci pa Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Eko sklad, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor ter Ministrstvo za finance.

Namen Sklada za podnebne spremembe je sofinanciranje ukrepov za blaženje in prilagajanje posledicam podnebnih sprememb. Predlagatelji opozarjajo, da so bile subvencije v letu 2013 neskladno in neupravičeno dodeljene zgolj in samo avtoprevoznikom,  da je vlada hitela s postopkom in tako onemogočila njegovo preglednost, in da manjka strokovna utemeljitev dodelitve. Pri tem izpostavljajo:

  • Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je v programu porabe sredstev podnebnega sklada za leto 2013 predvidelo tri ukrepe, izveden pa je bil en sam: nepovratna pomoč avtoprevoznikom.
  • S tem niso porabili polovice sredstev za ukrepe, s katerimi bi dejansko dosegli zmanjševanje izpustov CO2, povečevali energetsko učinkovitost in spodbujali razvoj teh dejavnosti
  • Upravičeni so bili avtoprevozniki za nakupe vozil od 1. 1. 2010 (torej za nazaj) standardov EURO V EEV in EURO VI. Pregled emisijskih standardov pokaže, da za pomembni onesnaževali kakovosti zraka NOx in PM10 EEV standard ne pomeni nikakršne izboljšave glede na EURO V – šele standard EURO VI prinaša veliko prelomnico.
  • Upravičenost do te ekološke pomoči bi morala biti utemeljena tudi z zahtevo po odjavi – izločitvi starih vozil iz prometa – s tem so dodatno kršeni nameni Podnebnega sklada.
  • S tem ukrepom so prišli drugi prevozniki, ki so se prilagajali na lastne stroške, v neenakopraven položaj.

»Namesto da bi vlada javna sredstva novoustanovljenega podnebnega sklada  strogo namensko usmerila v zmanjševanje onesnaženja s toplogrednimi plini, je edini razpis iz sklada v letu 2013 prinesel popolnoma drugačne učinke. Avtoprevozniška podjetja, ki so bila uspešna na omenjenem razpisu, so v svojih bilancah za leto 2013  izkazala za skupaj štiri milijone evrov dobička več, kot bi ga sicer. To je bila očitno cena političnega miru jeseni 2013 – po dogovoru z vlado so namreč avtoprevozniki opustili napovedane  cestne zapore,« je ob tem povedala direktorca Umanotere Vida Ogorelec.

Celotna pobuda za revizijo sredstev je na voljo na tem spletnem naslovu.

Od ponedeljka dalje živi naš planet na kredit

Ljubljana, 13. 8. 2014 – Od ponedeljka, 18. avgusta 2014, dalje živimo na našem planetu za letos “na kredit”: obeležujemo t.i. dan ekološkega dolga. Gre za oceno dneva v posameznem letu, ko ekosisteme in vire črpamo oz. obremenjujemo bolj, kot je nosilna sposobnost planeta, kar vodi v njeno zmanjševanje in neravnovesje.

earthovershootday.jpg"Izračun ekološkega odtisa pokaže, da je svetovna poraba obnovljivih naravnih virov in ekosistemskih storitev v letu 2013 presegla 1,5 zmogljivosti našega planeta. To je najbolj izrazito pri izpustih toplogrednih plinov, kjer se v obliki podnebnih sprememb že jasno kažejo tudi posledice," je ob tem povedala Vida Ogorelec, direktorica Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj.

Dan ekološkega dolga (v angleščini Ecological debt day, poznan tudi kot Earth overshoot day) je sredi 70-ih let prešnjega stoletja prvič objavil Andrew Simms iz britanskega miselnega inkubatorja New Economics Foundation, partnerska organizacija Global Footprint Network pa vsako leto s kampanjo opozarja na ta dan "izpraznjene letne ekološke blagajne", kot je pojav poimenoval slovenski akademik Jože Trontelj. Izračunamo ga z deljenjem svetovne biokapacitete (količina ustvarjenih naravnih virov v določenem letu) s svetovnim ogljičnim odtisom (človeška poraba naravnih virov v tem letu) in pomnožimo s 365, kolikor je dni v našem koledarskem letu. Ob sedanjih svetovnih trendih naraščajočih pritiskov na ekosisteme vsako leto ta dan obeležimo dva do tri dni bolj zgodaj.

K preprečevanju oz. blaženju ekološkega dolga lahko pripomore vsak; najbolj temeljito z izračunom ekološkega ali ogljičnega odtisa (za osebe ali pisarne) in nato ustreznim ukrepanjem. "Zavedati se moramo, da navkljub boljši emisijski produktivnosti slovenske emisije toplogrednih plinov na prebivalca še vedno za petkrat presegajo nosilno sposobnost planeta. Naša izbira je vsakodnevna: ali s svojo energijo, znanjem in tudi denarjem krepimo in spodbujamo porajajočo se vzporedno družbo, ki s spoštovanjem ekoloških načel zagotavlja svetlejšo vizijo prihodnosti, ali pa sodelujemo pri vzdrževanju sistema, ki nas vodi v »tragedijo skupnega planeta«," je še povedala Vida Ogorelec. 

Sporočilo za javnost je na voljo na tem spletnem naslovu.

vir fotografije: http://www.footprintnetwork.org/en/index.php/GFN/page/earth_overshoot_day/

Poziv vladi: zakaj umik zahteve o prepovedi rabe GSO?

Ljubljana, 11. 8. 2014 – Inštitut za trajnostni razvoj je danes predsednico vlade ter Ministrstvo za kmetijstvo in okolje pozval, da pojasni, kako in zakaj je prišlo do umika zahteve o prepovedi rabe GSO iz KOPOP v okviru Programa razvoja podeželja 2014-2020. Hkrati jih zanima, kako nameravajo možno škodo preprečiti oziroma popraviti.

"Prepoved rabe GSO je bila zapisana v dosedanjih kmetijsko-okoljskih ukrepih (KOP) v Programu razvoja podeželja (PRP) 2007-2013; vključitev v te ukrepe je prostovoljna izbira kmetov. Očitno so jo na MKO oz. Vladi zadnji hip izločili iz osnutka PRP 2014-2020, in to na seji vlade sredi junija 2014, ki je ta osnutek PRP potrdila, ali pa tik pred sejo. Na to potezo se je odzvala prof. dr. Martina Bavec s FKBV, Univerza v Mariboru, in od predsednice vlade pisno zahtevala pojasnilo okoliščin in razlogov za to dejanje vlade; odgovora do danes ni bilo," je ob tem zapisala direktorica Inštituta za trajnostni razvoj Anamarija Slabe.

Celotno izjavo za javnost in poziv vladi Inštituta za trajnostni razvoj objavljamo na tej spletni povezavi.