Napoved posveta Gozd – naše skupno dobro

Da bi izboljšali zavedanja o celovitem pomenu gozda za družbo, Državni svet Republike Slovenije v sodelovanju z Umanotero, Slovensko fundacijo za trajnostni razvoj in Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravlja posvet Gozd – naše skupno dobro v četrtek, 15. januarja 2015, dvorana Državnega sveta, Šubičeva 4, Ljubljana.

Zakonodaja, ki obravnava gozdove in gozdarstvo, ima velike in mnogotere družbene, ekosistemske in gospodarske učinke, ki daleč presegajo izkoriščanje lesa. To je del slovenske zakonodaje z največjim vplivom na stanje ekosistemov. Gozdovi pokrivajo skoraj 60 % državnega ozemlja, več kot polovica jih je zaradi dragocenosti naravnih virov varovanih in igrajo ključno vlogo pri ohranjanju statusa Slovenije kot evropske vroče točke biotske raznovrstnosti. Gozdovi varujejo tudi tla in vodo ter zmanjšujejo podnebne spremembe. In so preprosto lepi – v njih radi preživljamo prosti čas, zaradi njihovega zelenila k nam prihajajo turisti. Gozd je učilnica praks trajnostnega razvoja in pomemben dejavnik slovenske kulture.

Prenova gozdne zakonodaje, ki je pred durmi, že buri duhove. Pred pripravljavci zakonodaje je zahtevna naloga maksimizirati skupno dobro, ki ga gozdovi zagotavljajo slovenski družbi. Pri tem se odpira vrsta vprašanj: bomo lahko tudi v prihodnje hodili v (državne in zasebne) gozdove in nabirali sadeže? Koliko lesa bomo posekali? Bi morali zaščititi še več gozdov? Kdo naj načrtuje gospodarjenja z gozdovi? Kakšne pravice naj imajo lastniki gozdov v svojem gozdu? …
Vabimo vas, da se posveta udeležite in s sodelovanjem v razpravi prispevate k oblikovanju sporočil ključnim deležnikom v slovenski družbi. Prosimo, da svojo udeležbo in morebitno temo za razpravo prijavite preko spletne prijavnice do torka, 13. 1. 2015. Več informacij: info@umanotera.org.
Celotno vabilo s programov je na voljo na tej spletni povezavi.

Uredbo za onesnaževalce zraka potrebujemo, a bolj transparentno in obsežno

Ljubljana, 19. 12. 2014 – Okoljske nevladne organizacije, združene v Mreži Plan B za Slovenijo – nevladne organizacije za trajnostni razvoj podpirajo in pozdravljajo vsebino uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida. »Toda uredba bi lahko naslovila več vprašanj, rok za obravnavo je bil za tako pomembne spremembe prekratek in predvsem v proces priprave niso bile vključene nevladne organizacije,« sta poudarili Barbara Kvac in Senka Vrbica iz mreže.

Ministrstvo za okolje in prostor je 5. 12. 2014 na svoji spletni strani objavilo osnutek Uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida, ki je v javni obravnavi do danes, 19.12.2014. Po mnenju mreže uredbo močno potrebujemo, saj shema trgovanja z emisijskimi kuponi ETS ne deluje in zahteva dodatne nacionalne ukrepe, obremenitev tone CO2 ni enakomerno in zadostno obremenjena, načelo “onesnaževalec plača” ni dovolj močno ter nenazadnje zaradi posledic podnebnih sprememb in škode, ki jo povzročajo izpusti CO2.

A čeprav pomeni nova uredba obremenitev onesnaževalcev v smeri spodbujanja zmanjševanja emisij CO2 oziroma plačila za emisije, ima po mnenju mreže številne pomanjkljivosti. »Rok za javno obravnavo je prekratek za kakovosten odziv zainteresirane javnosti. To pomeni, da je v neskladju z Resolucijo o normativni dejavnosti, kakor tudi s 34a. členom Zakona o varstvu okolja. Poleg tega je iz novice, ki je bila 2.12.2014 objavljena na spletni strani MOP, razvidno tudi, da je že pred objavo predloga sprememb uredbe potekala razprava z gospodarstveniki, medtem ko o tem nevladne organizacije niso bile niti obveščene, kaj šele vključene. Takšen netransparenten način dela ministrstva se nam ne zdi primeren,« menijo v mreži.

Mreža v novi uredbi pogreša tudi reševanje širših problemov obremenjevanj izpustov CO2. Predlagana sprememba samo na hitro uvaja novo dajatev, ne odpravlja pa nesorazmerij in še ne dosega polne uresničitve pravila »povzročitelj plača«. Namreč globalna škoda posledic podnebnih sprememb zaradi vsake tone CO2, ki je bila izpuščena v ozračje, je ocenjena v vrednosti nad 80 EUR. Za primerjavo pa obstoječa CO2 taksa znaša 14,4 EUR/t CO2.

Težave so predvsem neenakomerne in neenakopravne obremenitve malih in velikih onesnaževalcev; »obremenitev« onesnaževalcev zaradi brezplačnega podeljevanja CO2 kuponov za sektorje, ki jim preti nevarnost uhajanja ogljika (; odsotnost ukrepov za nedelovanje sheme ETS; pa tudi namenska raba teh sredstev.

»Sprememba uredbe res ni obsežna, vendar pa je zelo pomembna in se nanaša na široko polje problematike podnebnih sprememb. Zato predlagamo, da ministrstvo vključi še dopolnitve, ki bi v okviru možnosti naslavljale tudi navedene probleme,« so še zapisali v mreži v pismu MOP.

—-
Dodatne informacije: Polona Valič, koordinatorka mreže, 05 907 13 35, polona@planbzaslovenijo.si

Prvih sto dni vlade: kako daleč so ukrepi in projekti za trajnostni razvoj?

Ljubljana, 18. 12. 2014 – Mreža Plan B za Slovenijo je na sedem ministrov naslovila vprašanja o izvajanju ukrepov in projektov za trajnostni razvoj v prvih sto dneh vlade premiera Mira Cerarja, ki se bodo iztekli 27. decembra letos. Takrat bo mreža tudi izdala poročilo, rezultati pa bodo služili kot opomnik na trajnostne vsebine iz koalicijske pogodbe: sami vladi, javnosti in deležnikom.

Vprašanja so namenjena Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (teme razvoj, koalicijski projekti), ministrstvu za javno upravo (politični sistem in človekove pravice, javna uprava), ministrstvu za infrastrukturo (energetika, infrastruktura), ministrstvu za finance, ministrstvu za okolje in prostor, ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Celotna vprašanja posameznim ministrstvom so na voljo na tej spletni povezavi: http://www.planbzaslovenijo.si/upload/mreza/100-dni-vlade-rs-mc.pdf, vsebujejo pa denimo vprašanja, kakšna je časovnica sprejema Strategije razvoja Slovenije, kdaj bo javnosti omogočeno pregledno spremljanje razvoja in izvajanja strateških projektov, kolikšna so dodatna proračunska sredstva in kadrovske okrepitve znotraj Ministrstva za finance za izvajanje zelene davčne reforme ipd.

Celotno poročilo, vključno z vprašanji, je na voljo na tej povezavi.

Mreža s tem nadaljuje svoje budno spremljanje vladne ekipe. Vse o delovanju mreže na področju državnozborskih volitev 2014 je na spletni strani: http://www.planbzaslovenijo.si/drzavnozborske-volitve-2014.

—–
Dodatne informacije: Polona Valič, koordinatorka mreže, 05 907 13 35, polona@planbzaslovenijo.si

Za uresničitev potenciala za zelena delovna mesta bo treba še marsikaj postoriti

Ljubljana, 15. 12. 2014 – Zelena delovna mesta bodo nastala le, če se bo razvilo zeleno gospodarstvo, so prepričani v Umanoteri, Slovenski fundaciji za trajnostni razvoj. Zato so v okviru projekta Spodbujamo zelena delovna mesta pripravili konkretna priporočila najpomembnejšim deležnikom za nadaljnje ukrepe spodbujanja zelenih delovnih mest, vključno z možnostmi financiranja. Namenjena so vzpostavitvi podpornega okolja za zeleno gospodarstvo, širjenju mreže za izmenjavo dobrih praks ter spodbujanju njihovega prenosa.

Ključni dejavniki prehoda v zeleno, to je konkurenčno in nizkoogljično gospodarstvo, gospodarno z viri in prijaznejše do okolja, so izboljšanje prepoznavnosti koncepta zelenih delovnih mest in priložnosti, ki iz njih izhajajo, zapolnitev razkoraka med ponudbo in povpraševanjem znanj in spretnosti na trgu dela, razvoj ponudbe zelenih izdelkov in storitev ter povpraševanje po njih, vzpostavitev vzpodbudnega pravnega in fiskalnega okvirja ter mobilizacija sredstev iz zasebnih in javnih virov, predvsem iz evropskih skladov in programov.

Krovna potreba za izkoristek razvojnih potencialov in priložnosti pa je jasna trajnostna razvojna usmeritev države, ki bi poslala spodbuden signal celotni kaskadi deležnikov spodbujanja zelenih delovnih mest. »Potencial za zelena delovna mesta je v Sloveniji nedvomno velik. Prav tako nedvomno pa bo za njegovo uresničitev potrebno še marsikaj postoriti,« je prepričana Renata Karba, urednica priporočil, oblikovanih na podlagi potreb, ki so jih izrazili udeleženci 24 seminarjev za svetovalce zaposlitve, lokalne skupnosti in podjetja po vsej Sloveniji ter prispevkov strokovnih sodelavcev.

Uresničevanje potenciala zelenih delovnih mest je za Slovenijo pomembno zaradi zmanjševanja škodljivih vplivov na okolje, povečanja konkurenčnosti gospodarstva ter zmanjšanja brezposelnosti. Zelena delovna mesta lahko igrajo pomembno vlogo pri zapolnjevanju vrzeli skoraj 100.000 delovnih mest, ki zeva med trenutno in ciljno 75-odstotno stopnjo zaposlenosti v starostni skupini 20–64 let do leta 2020. Področja, ki glede na sonaravni trajnostni kapital Slovenije obetajo največ, so ekološko kmetijstvo, gozdno-lesna veriga, ravnanje z odpadki, učinkovita raba energije, obnovljivi viri energije in trajnostni turizem. Splošnim priporočilom so zato avtorji dodali še predloge ukrepov na teh specifičnih področjih.

Priporočila so namenjena najpomembnejšim deležnikom spodbujanja zelenih delovnih mest od državne do lokalne ravni, inštitucijam na področju zaposlovanja, razvoja kadrov in štipendiranja, raziskav, razvoja in izobraževanja ter gospodarstvu, ki mora delovna mesta ustvariti (in za to potrebuje ustrezno podporo). K spodbujanju zelenih delovnih mest lahko z vključevanjem izobraževalnih in ozaveščevalnih vsebin ter promocijo dobrih praks zelenega gospodarstva pomembno prispevajo tudi mediji.

Dokument s priporočili za nadaljnje ukrepe je zadnji od rezultatov projekta Spodbujamo zelena delovna mesta, ki je ena izmed akcij partnerstva na področju komuniciranja evropskih vsebin med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom, izvaja pa ga Umanotera. V okviru projekta je Umanotera izdala še analizo stanja in potencialov zelenih delovnih mest ter spletni katalog dobrih praks in izvedla dve nacionalni konferenci.

Celoten dokument s priporočili je objavljen na spletni strani: http://zelenadelovnamesta.si/upload/Priporo%C4%8Dila%20ZDM%202014.pdf

Šesto eko podjetniško jutro: svetovna kavarna

Vabimo vas na že šesto eko podjetniško jutro, ki bo tokrat malce drugače zastavljeno in na drugi lokaciji. Z željo narediti premik od vsesplošnega negodovanja h konkretnim idejam za lepše življenje vas vabimo v sredo, 17. 12. 2014, ob 8h v t. i. »proaktivno kavarno« (pro action café) v Mestni muzej Ljubljana.

Kdor bo želel, bo zbrani druščini na kratko predstavil idejo, ki se mu rojeva (ali projekt, ki bi ga želel pokreniti naprej; ali žgoč življenjski izziv); prostora bo za toliko idej, kot je mizic. Vsi drugi pa krožijo od omizja do omizja ter v vodenem procesu pomagajo nadgrajevati predstavljene ideje v smeri optimalne uresničitve. Več: http://www.umanotera.org/index.php?node=323.

Samoiniciativna državljanska pobuda zoper sporazuma TTIP in CETA zbrala milijon podpisov v rekordnem času

Ljubljana, 4. 12. 2014 – Več kot milijon ljudi iz celotne Evrope je v dveh mesecih podpisalo samoiniciativno državljansko pobudo proti trgovinskima sporazumoma med EU in Severno Ameriko. Svoj kvorum – 6000 podpisov – je dosegla tudi Slovenija. Za nacionalnega koordinatorja v Sloveniji Andreja Gnezdo iz Umanotere to dokazuje, da se tudi v Sloveniji zavedamo pomena omenjenih sporazumov: “Šest tisoč podpisov je le začetek, v prihodnjih mesecih bomo okrepili njihovo zbiranje in pričakujemo, da se jih bo nabralo še veliko več.” Peticijo lahko še vedno podpišete tu: http://www.umanotera.org/index.php?node=316.

Kampanjo, ki jo vodi koalicija Stop TTIP, podpira več kot 320 civilnodružbenih organizacij, sindikatov in potrošniških organizacij iz 24 držav članic EU. Aktivisti opozarjajo, da bosta kontroverzna sporazuma TTIP in CETA korporacijam podelila nesorazmerno moč in ogrozila demokratičnost, pravno državo ter varstvo okolja in potrošnikov. Prav tako bosta korporacijam omogočila tožbo držav pred zasebnimi arbitri, če bi te sprejele zakone, ki bi zmanjšale njihov dobiček.

John Hilary, član državljanskega odbora Stop TTIP, je dejal: “Kampanja Stop TTIP je zbrala dobrih milijon podpisov v rekordnem času. To je še posebej nerodno za Evropsko Komisijo, ki je sistematično ovirala vsak poskus civilne družbe, da bi se vključila v pogajanja in vplivala na njihov potek ter končno vsebino sporazumov. Predsednik komisije Jean-Claude Juncker bi moral prisluhniti vse večjemu nasporotovanju ljudi in nemudoma zaustaviti sprejem obeh sporazumov.”

Sredi julija je Stop TTIP koalicija vložila pobduo za registracijo Evropske državljanske pobude, ki je Komisijo pozivala, naj zaustavi pogajanja o TTIP-u in ne potrdi sporazuma CETA. Glede na pravila EU lahko državljanska pobuda, ki zbere milijon podpisov, Komisijo prisili v pregled predlaganih ukrepov in zaslišanje v Evropskem parlamentu. Toda v septembru je Komisija zavrnila regsitracijo državljanske pobude, češ da te ni možno regsitrirati. Koalicija je kljub temu pričela z zbiranjem podpisov in zoper odločitev Komisije vložila tudi tožbo na Evropskem sodišču.

Susan George, članica odbora, je poudarila: »Evropska unija se na vse pretege trudi zadušiti vpletanje državljanov v te sporazume in preprečiti kritično razpravo o njihovi vsebini. Na to ne pristajamo. TTIP in CETA ogrožata demokracijo, pravice delavcev okoljske standarde in ključne javne storitve. Državljani želimo imeti besedo pri tem in bi jo tudi morali imeti. Milijon je že dejal ne, hvala, koliko jih še mora spregovoriti, da bo Bruselj prisluhnil?«

Koalicija Stop TTIP je sporočila, da bo okrepila protestne akcije v prihodnjih mesecih. Zbiranje podpisov se bo nadaljevalo skupaj s kreativnimi akcijami in protestnimi shodi. Prvi od teh bo v Bruslju 9. decembra 2014 prav na Junckerjev 60. rojstni dan.

John Hilary dodaja: »Jean-Claudu Junckerju bomo dostavili posebno darilo za njegov rojstni dan. Ogromno voščilnico, ki jo je podpisal milijon Evropejcev. Politiki ljudi pozivajo, naj se aktivno vključujejo v evropsko politiko, in v tem primeru imamo milijon ljudi, ki so storili natanko to. Na svoj 60. rojstni dan bi Juncker moral upihniti svečke na teh nepriljubljenih in nedemokratičnih trgovinskih sporazumih, ki jim nasprotujejo ljudje po vsej Evropi. Milijon podpisov je zgolj začetek. Z nasprotovanjem in protesti bomo nadaljevali, dokler TTIP in CETA ne postaneta zgodovina.”

Več o kampanji Stop TTIP (v angleščini): https://stop-ttip.org/about-the-eci-campaign/

Odziv na zavrnitev Evropske državljanske pobude s strani Evropske komisije (v angleščini): http://stop-ttip.org/eu-commission-wants-to-wipe-out-citizens-involvement-in-ttip-and-ceta/

Fotografije za objavo s protestov Stop TTIP: https://www.flickr.com/photos/eci_ttip/

Dodatne informacije: Andrej Gnezda, Umanotera, nacionalni koordinator državljanjske pobude v Sloveniji, Andrej@umanotera.org, Gsm: 040 360 890

Katalog dobrih praks zelenih delovnih mest: kjer je volja, tam je pot

Ljubljana, 3. 12. 2014 – Umanotera je izdala katalog 25 slovenskih in tujih dobrih praks na področju zelenih delovnih mest, ki prispevajo k širšim ciljem trajnostnega razvoja, sistemski spremembi in povezovanju ter krepitvi trajnostnih produktov, storitev in ponudnikov. Dokument je temeljni kamen za nadaljevanje širjenja zavesti o pomenu zelenih delovnih mest v slovenski družbi.

Dobre prakse so bile izbrane v okviru projekta Spodbujamo zelena delovna mesta na šestih področjih: ekološko kmetijstvo, ravnanje z odpadki, gozdno-lesna veriga, učinkovita raba energije in obnovljivi viri energije, trajnostni turizem in socialno podjetništvo. Poleg tega so v katalogu tudi tri nagrajene prakse z natečaja Partnerstva za zelena delovna mesta: dobre prakse podjetij in lokalnih skupnosti. Dobre prakse je izbrala strokovna komisija v sestavi Renata Karba, Anamarija Slabe, Marinka Vovk, Goran Miloševič, Boris Rantaša, Bojan Žnidaršič.

»Te dobre prakse dokazujejo, da številne praktične rešitve na terenu že obstajajo in izkazujejo svoj potencial za prispevanje h gospodarski konkurenčnosti in zaposlovanju. V njih so vgrajene dragocene izkušnje, ki kažejo, da v primeru, da obstaja volja, obstaja tudi pot,« je povedala Gaja Brecelj, vodja projekta Spodbujamo zelena delovna mesta.

Izbrane dobre prakse ustvarjajo prihranke in nova delovna mesta, ponujajo inovativne rešitve in razvojne priložnosti, varujejo okolje in zdravje ljudi, prinašajo priložnosti za zmanjševanje javnofinančnih stroškov oziroma povečanje prihodkov ter zvišujejo kakovost bivanja. Nekatere dobre prakse so ZDM ustvarile na novih področjih, nekatere so ozelenile obstoječa. Pri nekaterih gre za okolju prijaznejše produkte, pri drugih za učinkovitejše proizvodne procese. Nekatere so ustvarile neposredna delovna mesta, druge na njihovo vzpostavljanje vplivajo posredno (prek skupnega trženja, politik, svetovanja, izobraževanja ipd.). Nekatere ustvarjajo pomembne zelene izvozne priložnosti.

Katalog je eden od ključnih dokumentov projekta Spodbujamo zelena delovna mesta, ki je ena izmed akcij partnerstva na področju komuniciranja evropskih vsebin med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom, izvajala pa ga je Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj. Pred katalogom so v okviru projekta izdelali še Analizo o potencialih, stanju in dobrih praksah na področju zelenih delovnih mest v Sloveniji, izvedli dve nacionalni konferenci novembra lani in letos ter 24 seminarjev v vseh slovenskih regijah za podjetja in lokalne skupnosti na eni ter za svetovalce za zaposlitev na drugi strani in iz njih pripravili dva e-seminarja za občine in podjetja.

Projekt sicer nadaljuje partnerstvo na področju komuniciranja evropskih vsebin, ki se je izvajalo v okviru projekta Slovenija znižuje CO2 – dobre prakse. V letih 2012 in 2013 sta bila predstavljena kataloga dobrih praks, ki pomembno znižujejo izpuste CO2 ter hkrati prispevajo k uveljavitvi načel trajnostnega razvoja (Katalog 2012, Katalog 2013).

Celoten katalog je na voljo na spletni strani www.zelenadelovnamesta.si.