Nevladne okoljske organizacije, združene v delovni skupini za energetiko mreže Plan B za Slovenijo, smo do osnutka Nacionalnega energetskega programa (NEP) kritične. Prepričane smo, da je treba prednostna področja – učinkovito rabo energije, obnovljive vire energije in pametna omrežja – zastaviti bistveno bolj ambiciozno in radikalno. |
Kot ključni dokument, ki bo opredelil energetsko prihodnost države, mora NEP omogočiti čimprejšnji prehod slovenskega energetskega sektorja v trajnostnega. Žal pa osnutek NEP takšnega 'čistega energetskega scenarija za Slovenijo', ki bi vključeval bistveno zmanjšanje rabe energije, učinkovito rabo energije in najhitrejši in najučinkovitejši prehod k 100-odstotno obnovljivi energiji, ne obravnava. »V NEP pogrešamo opredelitev 'trajnostne energetike', ki bi morala biti vizija energetske prihodnosti. V NEP se trajnostni vidik zreducira na nizkoogljičnost, ki pa je le ena od sestavin trajnostne energetike,« pravi direktorica Umanotere Vida Ogorelec.
Okoljske organizacije, združene v delovni skupini za energetiko mreže Plan B za Slovenijo, smo prepričane, da nacionalna energetska politika ne more sloneti predvsem na dodajanju novih proizvodnih kapacitet, tudi ne na izvozu električne energije. Potrebna je sprememba paradigme v smeri zmanjševanja energetske intenzivnosti in zmanjševanja rabe energije, izboljšanja energetske učinkovitosti ter proizvodnje iz obnovljivih virov energije.
Prvi odziv članic mreže Plan B za Slovenijo na osnutek Nacionalnega energetskega programa na spletni strani Plana B za Slovenijo.
Sicer pa direkorica Umanotere Vida Ogorelec še poudarja, da vprašanje, kateri energenti najbolje podpirajo prehod od sedanjega stanja (1/3 premog, 1/3 hidroenergija, 1/3 jedrska energije) do trajnostne vizije, v NEP ni dovolj poudarjeno. Vrsta mednarodnih scenarijev predlaga plin kot najprimernejši prehodni energent, saj je najcenejši s stališče investicije v izgradnjo, omogoča decentralizirane, kogeneracijske enote, v prihodnje pa lahko služi tudi kot rezerva ob morebitnem izpadu obnovljivih virov. "Izbor v NEP (premog in jedrska energija) ne vzdrži takšne presoje: oba sta relativno draga v naložbeni fazi, centralizirana in pasovna (nefleksibilna) v obratovanju," poudarja Ogorelčeva.
S stališča prehoda v nizkoogljično družbo bi moral NEP po njenih besedah upoštevati veliko bolj ambiciozni načrt zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov - sedaj je zastavljeni cilj "9,5-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (TGP) iz zgorevanja goriv do leta 2020 in 18-odstotno zmanjšanje do leta 2030", kar ne podpira 80-odstotnega zmanjšanja do leta 2050, ki ga predvideva osnutek podnebnega zakona. "Če bi dosledno upoštevali ambiciozne cilje zmanjševanja izpustov TGP (ki jih nekatere države celo že dodatno zaostrujejo), bi šesti blok Termoelektrarne Šoštanj ne bil več sprejemljiva naložba," še opozarja direktorica Umanotere. |
