novice
pošlji razglednico | piši nam | english
Kaj delamo
Spodbujamo zelena delovna mesta
Plan B za Slovenijo
Trgovanje s prihodnostjo
Pravična banka
Ljubljana 2020
Trajnostna gradnja
Evropska zelena pisarna
Krilca
Zeleno / nizkoogljično javno naročanje
Zeleni razvojni preboj
Eko podjetniška jutra
Koalicija za gozd
Načrt narovoslovne učne poti
Pravična trgovina 3MUHE
Trajnostni razvoj: predavanje in delavnica
Odgovorni turizem
Ogledalo vladi
Podnebne spremembe
ČISTA ZMAGA
Tretji člen
Zelena proračunska reforma
Ogljični odtis
Slovenija znižuje CO2: dobre prakse
Ne prezrite
Izračunaj svoj ogljični odtis
TEŠ 6
Kotiček za podnebne skeptike
Zanimivo branje
Sami in z nami
Družabni mediji

 

 

 

 


Donator za brezplačno medijsko spremljanje




Brez lastnih semen ni prehranske samooskrbe

Semenarna Ljubljana se dolga leta posveča ohranjanju in selekciji sort kmetijskih rastlin, zlasti vrtnin, ki so prilagojene rastnim razmeram na ozemlju naše države. Nad podjetjem, za katerega je sodišče sicer odobrilo prisilno poravnavo, še zmeraj visi grožnja stečaja. Nevladne organizacije, članice Mreže Plana B za Slovenijo, opozarjamo, da se to ne sme zgoditi.

Največjim upnikom podjetja - Deželno banko Slovenije, Abanki in UniCredit Banki Slovenija – smo zato poslale odprto pismo, v katerem jih pozivamo, naj storijo vse za preprečitev stečaja podjetja oziroma za njegovo sanacijo z dokončanjem postopka prisilne poravnave. Komisijo za preprečevanje korupcije pa smo pozvale, naj razišče sume o koruptivnem ravnanju pri vpisu sprememb v sodni register.

Med kmetijskimi rastlinami, ki se jim posveča Semenarna Ljubljana, so tudi avtohtone sorte, ki imajo poleg uporabne tudi kulturno vrednost ter so obenem del kmetijske biotske raznovrstnosti Slovenije. »Semenarna ima zato širši družbeni pomen,« pravi strokovna vodja Inštituta za trajnostni razvoj Anamarija Slabe. Lastne sorte in semenarska proizvodnja so pomemben del (prehranske) neodvisnosti narodov, čeprav so v času globalne koncentracije semenarskih podjetij tudi izjemno ranljive. »Semenarna Ljubljana je bila v tej luči varuhinja velikega bogastva, naših semen, ki pa jih lahko izgubimo. Kakšna semena bomo potem kupovali, kdo nam bo predpisoval, kaj bomo sejali?« se sprašuje Slabetova.

»Semena so sicer lahko shranjena v semenskih bankah, vendar gre za majhne količine in če ni nikogar, ki bi semena razmnoževal in prenesel na polja, takšne banke nič ne pomagajo. Lastna semena so osnova prehranske varnosti, kar bi moralo biti urejeno na državni ravni,« opozarja Darja Kocjan Ančko iz Biotehniške fakultete UL.

Nevladne organizacije želimo s pozivi bankam upnicam in protikorupcijski komisiji želeli javnost in vse neposredno ter posredno vpletene glasno opozoriti, da gre v primeru Semenarne Ljubljana za veliko več kot »le« za še eno izčrpavanje podjetja z grožnjo stečaja in odpuščanja delavcev. Zato pozivamo upnike, še zlasti Deželno banko Slovenije, Abanko in UniCredit Bank, da storijo vse za preprečitev stečaja podjetja, oziroma za njegovo sanacijo z dokončanjem postopka prisilne poravnave, in Komisijo za preprečevanje korupcije, da nemudoma razišče sume o koruptivnem ravnanju pri vpisu sprememb, sprejetih na zrežirani skupščini podjetja v notarski pisarni, v sodni register.

»Želimo si, da se bo ta »roparsko-kapitalistična« zgodba tudi zaradi njenih širših razsežnosti razpletla drugače, kot se je v Sloveniji že razpletlo veliko podobnih,« še poudarja Slabetova.

Odprto pismo.

KONTAKT: Anamarija Slabe, Inštitut za trajnostni razvoj, tel. 041 725 991

   
Brez lastnih semen ni prehranske samooskrbe

Semenarna Ljubljana se dolga leta posveča ohranjanju in selekciji sort kmetijskih rastlin, zlasti vrtnin, ki so prilagojene rastnim razmeram na ozemlju naše države. Nad podjetjem, za katerega je sodišče sicer odobrilo prisilno poravnavo, še zmeraj visi grožnja stečaja. Nevladne organizacije, članice Mreže Plana B za Slovenijo, opozarjamo, da se to ne sme zgoditi.

Končano evidentiranje dobrih praks
Projekt Slovenija znižuje CO2: dobre prakse se nadaljuje tudi v letu 2013. Evidentiranje dobrih praks je končano. Izbor 20 dobrih praks bomo javnosti predstavili v začetku marca.
Plan B za Slovenijo 4.0

Plan B za Slovenijo – mreža nevladnih organizacij za trajnostni razvoj je pripravila publikacijo Plan B za Slovenijo 4.0 – Za zeleni razvojni preboj: Prispevek za Strategijo razvoja Slovenije 2014-2020.

Poziv vladi za zeleni razvojni preboj

Strategija razvoja Slovenije 2013 – 2020, ki naj bi jo vlada pripravila do konca tega leta, bo krovni program za usmerjanje več milijard evrov iz evropskih skladov. To bo v prihodnjih letih edini svež denar za razvoj Slovenije. Spletna skupnost aktivnih državljank in državljanov Tretji člen je zato objavila nujen Poziv Vladi RS, naj v novo razvojno strategijo vključi programe zelenega razvojnega preboja.

Predsedniški kandidati in Zeleni razvojni preboj
Pred prvim krogom predsedniških volitev je spletna skupnost Tretji člen vsem trem kandidatom - Borutu Pahorju, Danilu Türku in Milanu Zveru - poslala Poziv za zeleni razvojni preboj, v posebnem vprašalniku pa so jih vprašali po njihovem stališču do vizije zelenega razvojnega preboja. Celotne odgovore obeh kandidatov, ki sta se uvrstila v drugi krog, si lahko ogledate tukaj. Milan Zver se na vprašalnik ni odzval.

1  2  3  4  5  6  7  8  9  10  11  12  13  14  15  16  17  18  19  20  21  22  23  24  25  26  27  28  29  30  31  32  33  34  35  36  37  38  39 

 
[ kdo smo | trajnostni razvoj | kako lahko pomagaš | publikacije | za novinarje ]
 
Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, ustanova
Sedež: Resljeva 20, p.p. 4440, 1111 Ljubljana, Pisarna: Trubarjeva 50, Ljubljana
Tel.: +38614397100, Fax.: +38614397105, Email: info@umanotera.org