kaj delamo Podnebne spremembe Izračunam svoj CO2 odtis Nasveti - ogrevanje
pošlji razglednico | piši nam | english
Kaj delamo
Podnebne spremembe
Rituali Eko pisarna
Plan B
Etc
Krilca
Planet sprememb
Ogledalo vladi
Pravična trgovina 3MUHE
Priložnosti za NVO
Ne prezrite
TEŠ 6
Izračunaj svoj CO2 odtis
Kotiček za podnebne skeptike
Sami in z nami
Družabni mediji

 

 

 

 


Donator za brezplačno medijsko spremljanje




Ogrevanje

Dejstva:

  • Ogrevanje predstavlja z več kot 70 % največji delež porabe energije v gospodinjstvih. 
  • Samo 22 % objektov v Sloveniji ustreza predpisom za minimalno toplotno zaščito. 
  • Če bi v Sloveniji toplotno prenovili celoten obstoječi stavbeni fond, predvsem stanovanjske stavbe, bi lahko zmanjšali izpuste CO2 za 6 % (s čimer bi v 75 % zadostili zahtevam Kyotskega protokola).

Priporočila:

Ogrevanje prostorov:

  • Temperaturo v prostoru najlažje uravnavamo s termostatom, ki je tudi časovno nastavljiv (7-dnevni »timer«). Nastavimo ga na nižjo temperaturo, ko nas čez dan dalj časa ni doma in ponoči. Priporočamo 20°C ali 21°C v dnevnih prostorih in 18°C v spalnici. V ogrevanem stanovanju vsaka stopinja nad 20°C pomeni do 6 % večjo porabo energije in posledično tudi višji strošek. 
  • Ne zastirajmo ogrevalnih teles. To poveča porabo energije tudi do 10 %. Priporočamo, da zavese segajo le do nivoja ogreval. 
  • V zimskih mesecih okna ponoči zastirajmo s polknicami ali roletami. 
  • V primeru, da vam okna slabo tesnijo, jih zatesnite s tesnilnimi trakovi. 
  • V kurilni sezoni prostore zračimo v najtoplejšem delu dneva. Za krajši čas na stežaj odprimo okna in vrata, saj je dolgotrajnejše zračenje pri priprtih oknih in vratih manj učinkovito.

Ogrevanje vode:

  • Temperaturo na termostatu električnega bojlerja nastavimo na nižjo vrednost (seveda v primeru, če jo lahko sami prilagajamo). Novejši bojlerji imajo možnost srednje nastavitve, označene z »EKO«. Za segrevanje vode porabimo 20 % energije celotnega gospodinjstva - vodni grelec vzdržuje temperaturo vode tudi, če je ne uporabljamo. Zato v primeru, ko vas dalj časa ni doma, boljer izklopimo. Lahko uporabimo tudi napravo za časovno nastavitev, ki jo namestimo na vtičnico. Ob zamenjavi bojlerja izberimo bolj učinkovitega. 
  • Izberimo prhanje namesto kopanja v kopalni kadi.

Prenova stanovanja ali hiše:

  • S primerno izolirano hišo/blokom, lahko prihranimo okoli 30 % energije in tudi za toliko zmanjšamo emisije CO2, pa tudi potrebe po hladilnem sistemu ni. V primeru, da se pozimi pod napušči naredijo ledene sveče, je to znak slabo izolirane strehe.
  • Ob menjavi oken se odločite za tista z dobrimi izolacijskimi lastnostmi (nižja toplotna prevodnost – nižji U koeficient, ki naj ne presega 1,1 W/m2K. Najbolj običajna dvojna zasteklitev (termopan) ima precej večjo prevodnost (U = 3 W/m2K) kot drugače obdelana dvojna zasteklitev s plinskim polnilom (U = 1,1 W/m2K), ki pomeni boljšo toplotno izolacijo. Toplotne izgube skozi tako steklo so skoraj za dve tretjini manjše . Na voljo so tudi nizkoemisijska okna s toplotno prevodnostjo do 0,7 W/m2K.
  • Stene izolirajmo najmanj 12 cm na debelo, streho pa vsaj 20 cm. Če je hiša dobro izolirana, ni potrebe po hladilnem sistemu.

Obnovljivi viri ogrevanja:

(smiselni le za dobro izolirane stavbe)

  • Sončni kolektorji: s sončnim segrevanjem sanitarne vode lahko pokrijemo do 30 % svojih potreb po topli vodi. Pravilno dimenzionirane naprave s sončnimi kolektorji, z med seboj usklajenimi sistemskimi komponentami, lahko prihranijo 50-60% letne potrebe po energiji za ogrevanje sanitarne vode v eno- in dvodružinskih hišah. Ob upoštevanju zviševanja cene goriva v zadnjem letu pa ocenjujemo, da se investicija ob uporabi solarnega sistema za pripravo sanitarne tople vode povrne v 7-14 letih ( življenska doba je 20-25 let) .
  • Geotermalna energija - toplotna črpalka: Zemlja preko toplotne črpalke nudi 75 % potrebne energije za ogrevanje. Stroški ogrevanja se znižajo od 35 % do 60 %. Emisije CO2 se zmanjšajo od 31 do 59 %. P oleti omogoča tudi hlajenje hiše .
  • Biomasa: Les je obnovljiv vir energije. CO2, ki se sprošča pri gorenju lesnih ostankov, je del naravnega kroženja ogljika v naravi. Do določene meje je raba lesne biomase v Sloveniji na mestu, saj gozdovi pokrivajo 58 % nacionalnega ozemlja, v energetske namene pa se uporabljajo lesni ostanki in les slabše kakovosti.

Viri:

 
[ kdo smo | trajnostni razvoj | kako lahko pomagaš | publikacije | za novinarje ]
 
Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, ustanova
Sedež: Resljeva 20, p.p. 4440, 1111 Ljubljana, Pisarna: Trubarjeva 50, Ljubljana
Tel.: +38614397100, Fax.: +38614397105, Email: info@umanotera.org