|
Donator za brezplačno medijsko spremljanje
|
 |

OgrevanjeDejstva: - Ogrevanje predstavlja z več kot 70 % največji delež porabe energije v gospodinjstvih.
- Samo 22 % objektov v Sloveniji ustreza predpisom za minimalno toplotno zaščito.
- Če bi v Sloveniji toplotno prenovili celoten obstoječi stavbeni fond, predvsem stanovanjske stavbe, bi lahko zmanjšali izpuste CO2 za 6 % (s čimer bi v 75 % zadostili zahtevam Kyotskega protokola).
Priporočila: Ogrevanje prostorov: - Temperaturo v prostoru najlažje uravnavamo s termostatom, ki je tudi časovno nastavljiv (7-dnevni »timer«). Nastavimo ga na nižjo temperaturo, ko nas čez dan dalj časa ni doma in ponoči. Priporočamo 20°C ali 21°C v dnevnih prostorih in 18°C v spalnici. V ogrevanem stanovanju vsaka stopinja nad 20°C pomeni do 6 % večjo porabo energije in posledično tudi višji strošek.
- Ne zastirajmo ogrevalnih teles. To poveča porabo energije tudi do 10 %. Priporočamo, da zavese segajo le do nivoja ogreval.
- V zimskih mesecih okna ponoči zastirajmo s polknicami ali roletami.
- V primeru, da vam okna slabo tesnijo, jih zatesnite s tesnilnimi trakovi.
- V kurilni sezoni prostore zračimo v najtoplejšem delu dneva. Za krajši čas na stežaj odprimo okna in vrata, saj je dolgotrajnejše zračenje pri priprtih oknih in vratih manj učinkovito.
Ogrevanje vode: - Temperaturo na termostatu električnega bojlerja nastavimo na nižjo vrednost (seveda v primeru, če jo lahko sami prilagajamo). Novejši bojlerji imajo možnost srednje nastavitve, označene z »EKO«. Za segrevanje vode porabimo 20 % energije celotnega gospodinjstva - vodni grelec vzdržuje temperaturo vode tudi, če je ne uporabljamo. Zato v primeru, ko vas dalj časa ni doma, boljer izklopimo. Lahko uporabimo tudi napravo za časovno nastavitev, ki jo namestimo na vtičnico. Ob zamenjavi bojlerja izberimo bolj učinkovitega.
- Izberimo prhanje namesto kopanja v kopalni kadi.
Prenova stanovanja ali hiše: - S primerno izolirano hišo/blokom, lahko prihranimo okoli 30 % energije in tudi za toliko zmanjšamo emisije CO2, pa tudi potrebe po hladilnem sistemu ni. V primeru, da se pozimi pod napušči naredijo ledene sveče, je to znak slabo izolirane strehe.
- Ob menjavi oken se odločite za tista z dobrimi izolacijskimi lastnostmi (nižja toplotna prevodnost – nižji U koeficient, ki naj ne presega 1,1 W/m2K. Najbolj običajna dvojna zasteklitev (termopan) ima precej večjo prevodnost (U = 3 W/m2K) kot drugače obdelana dvojna zasteklitev s plinskim polnilom (U = 1,1 W/m2K), ki pomeni boljšo toplotno izolacijo. Toplotne izgube skozi tako steklo so skoraj za dve tretjini manjše . Na voljo so tudi nizkoemisijska okna s toplotno prevodnostjo do 0,7 W/m2K.
- Stene izolirajmo najmanj 12 cm na debelo, streho pa vsaj 20 cm. Če je hiša dobro izolirana, ni potrebe po hladilnem sistemu.
Obnovljivi viri ogrevanja: (smiselni le za dobro izolirane stavbe) - Sončni kolektorji: s sončnim segrevanjem sanitarne vode lahko pokrijemo do 30 % svojih potreb po topli vodi. Pravilno dimenzionirane naprave s sončnimi kolektorji, z med seboj usklajenimi sistemskimi komponentami, lahko prihranijo 50-60% letne potrebe po energiji za ogrevanje sanitarne vode v eno- in dvodružinskih hišah. Ob upoštevanju zviševanja cene goriva v zadnjem letu pa ocenjujemo, da se investicija ob uporabi solarnega sistema za pripravo sanitarne tople vode povrne v 7-14 letih ( življenska doba je 20-25 let) .
- Geotermalna energija - toplotna črpalka: Zemlja preko toplotne črpalke nudi 75 % potrebne energije za ogrevanje. Stroški ogrevanja se znižajo od 35 % do 60 %. Emisije CO2 se zmanjšajo od 31 do 59 %. P oleti omogoča tudi hlajenje hiše .
- Biomasa: Les je obnovljiv vir energije. CO2, ki se sprošča pri gorenju lesnih ostankov, je del naravnega kroženja ogljika v naravi. Do določene meje je raba lesne biomase v Sloveniji na mestu, saj gozdovi pokrivajo 58 % nacionalnega ozemlja, v energetske namene pa se uporabljajo lesni ostanki in les slabše kakovosti.
Viri:
|