kaj delamo Prijatelji narave Ogrožene vrste Drobnovratnik (hrošč)
pošlji razglednico | piši nam | english
Kaj delamo
Spodbujamo zelena delovna mesta
Plan B za Slovenijo
Trgovanje s prihodnostjo
Pravična banka
Ljubljana 2020
Trajnostna gradnja
Evropska zelena pisarna
Krilca
Javno naročanje za nizkoogljično gospodarstvo
Zeleni razvojni preboj
Eko podjetniški zajtrk
Koalicija za gozd
Načrt narovoslovne učne poti
Pravična trgovina 3MUHE
Trajnostni razvoj: predavanje in delavnica
Odgovorni turizem
Ogledalo vladi
Podnebne spremembe
ČISTA ZMAGA
Tretji člen
Zelena proračunska reforma
Ogljični odtis
Slovenija znižuje CO2: dobre prakse
Ne prezrite
Izračunaj svoj ogljični odtis
TEŠ 6
Kotiček za podnebne skeptike
Zanimivo branje
Sami in z nami
Družabni mediji

 

 

 

 


Donator za brezplačno medijsko spremljanje




Drobnovratnik (Leptodirus hochenwartii, Schmidt, 1832)

Zbrala in spisala Barbara Skaberne

VSEBINA

1. Osebna izkaznica
drobnovratnik_Leptodirus_hohenvartii___Slavko_Polak_1.jpg
fotografiral Slavko Polak

2. Od kod njegovo ime?
3. Kje živi drobnovratnik?
4. Karta razširjenosti
5. S čim se prehranjuje?
6. Ali je drobnovratnik ogrožen?
7. Kaj lahko naredimo za njegovo in našo dobrobit?
8. Speleobiološka postaja PROTEUS v Postonjski jami
9. Manj znani izrazi
10. Viri
11. Pošlji kartico z ilustracijo drobnovratnika


1. Osebna izkaznica

sistematika

telesne značilnosti

kraljestvo:

živali (Animalia)

velikost:

8 – 11 mm

podkraljesvo

mnogoceličarji (Metazoa)

barva:

nepigmentiran (razlike le v odtenkih barve hitina)

deblo:

mnogočlenarji (Polymeria)

.

.

Poddeblo:

členonožci (Arthropoda)

.

.

razred:

žuželke (Insecta)

.

.

red:

hrošči (Coleoptera)

.

.

družina:

leptodirini (Leiodidae)

.

.

rod:

drobnovratnik (Leptodirus)

.

.

Vrsta:

drobnovratnik (Leptodirus hochenwartii, Schmidt, 1832)

.

.

Kot prvega opisanega jamskega hrošča na svetu ga je leta 1831 globoko v Postojnski jami pod kapniško goro Kalvarijo nepričakovano našel pomožni svetilničar in vodnik po Postojnski jami Luka Čeč. Izročil ga je kustosu ljubljanskega deželnega muzeja grofu Hochenwartu, ta pa znanemu zbiralcu hroščev Ferdinantu Schmidtu, ki je svetu pohitel oznaniti pomembno odkritje. Hroščka je Schmidt leto kasneje opisal v ljubljanskem Ilirskem listu in poimenoval Leptodirus hochenwartii, dal mu je tudi slovensko ime drobnovratnik. Čeč je nežno živalco med lovom po nerodnosti poškodoval, zato je Schmidt za nov primerek razpisal nagrado, ki ni bila nikoli izplačana. Hroščka je sam našel šele po šestnajstih letih. V tem času je v jamah odkril še celo vrsto različnih živali.
Nepričakovane najdbe zanimivih jamskih živali so zbudile po svetu veliko pozornost. Kranjske jame so postale pravi raj tudi za tuje naravoslovce in zibelka biospeleologije, znanstvene discipline, ki je svoje ime dobila šele mnogo kasneje.
Do odkritja drobnovratnika je veljalo, da v podzemlju ni živih bitij, ampak le zmaji in druge prikazni teme. Tudi najdba človeške ribice ni odpihnila teh praznoverij. Janez Vajkard Valvasor jo je 1689 v Slavi Vojvodine Kranjske opisoval kot “zmajevega mladiča” in niti slutil ni, da gre za jamsko žival. Vse primerke so do takrat našli zunaj jam, v presihajočih izvirih.
Kot človeška ribica in večina drugih jamskih živali je tudi drobnovratnik brez oči in nepigmentiran. Razlike v obarvanosti so opazne, le zaradi razlik v barvnih odtenkih hitina. Telo je videti kroglasto, zaradi obokano napihnjenega zadka. Glava in oprsje sta majhna in ozka in kot vrat štrlita iz zadka. Tipalnice in noge so zelo dolge, kar mu omogoča kar hitro premikanje po stenah in razpokah jam.
To vrsto hrošča trenutno ločimo v šest podvrst: L.h. hochenwartii, L.h. schmidti, L.h. reticulatus, L.h. croaticus, L.h. velibiticus, L.h. pretneri. Tri od teh živijo v Sloveniji, ostale pa na Hrvaškem. Malenkostno se razlikujejo po velikosti, mrežasti mikrostrukturi površine hitina in po zgradbi spolnih organov samcev.

2. Od kod njegovo ime?
Paličasto oblikovano oprsje in glava spominjata na droben ozek vrat, na katerega je nasajen napihnjen zadek. Od tod ime drobnovratnik, kar je tudi prevod znanstvenega imena Leptodirus ( iz grščine: leptos - ozek, deiros - vrat). Vrstno ime pa je dobil v čast grofa Hochenwarta, kustosa ljubljanskega deželnega muzeja.

3. Kje živi drobnovratnik?
Najdemo ga v jamah od Trnovskega gozda, Nanosa, Javornikov, Hrušice in Snežniškega pogorja, na Krasu in Podgrajskem podolju, pa tudi v jamah Tržaškega Krasa v Italiji. Razširjen je na krasu v okolici Grosuplja in na Kočevskem. Število najdišč se bo verjetno še povečalo, saj je veliko jam s stališča hroščev še neraziskanih. Do sedaj so jih našli le v jamah, kjer temperatura zraka ne presega 10°C. Temperatura v jamah se zelo malo spreminja, ujema se s povprečno letno temperaturo okolice. V osrednji Sloveniji ima podzemlje med 8 in 10°C, nižja temperatura je na višjih nadmorskih višinah, na Primorskem pa imajo jame do 12°C.
Raziskovalci so v posameznih jamah našli zelo različno število osebkov. Njihova prisotnost je, kljub majhni spremenljivost življenjskih pogojev, verjetno odvisna od trenutnih mikroklimatskih razmer.

4. Karta razširjenosti
V pripravi

5. S čim se prehranjuje?
Hrani se z organskimi ostanki, ki jih najde v jami, najpogosteje na stenah jam, kjer pronicajoča deževnica odlaga hranljive delce. Pogosto se zberejo ob trupelcu kake poginule živali.

6. Ali je drobnovratnik ogrožen?
Drobnovratnik je uvrščen na rdeči seznam med redke vrste (IUCN: R – rare). To pomeni, da vrsta ni neposredno ogrožena, le njeno pojavljanje je omejeno na relativno majhno območje. Je endemit severozahodnega dela dinarskega gorstva.
Na splošno je ogroženost jamskih vrst povezana z občutljivostjo jamskega sistema. V sistem posegamo predvsem z neposrednim in posrednim onesnaževanjem. Vhodi v jame in brezna so skriti očem in zato po mnenju brezbrižnežev “primerni” za odlaganje raznovrstnih, predvsem nevarnih odpadkov. Celotno kraško površje je zelo porozno, tako da meteorna voda hitro prenikne v podzemlje in tla ne opravijo svoje čistilne vloge. Tudi površinske reke in potoki, ki ponikajo v podzemlje s seboj nosijo nesnago (onesaževala) s površja.
Marsikatera jama privablja obiskovalce, ki v soju žarometov opazujejo njene zanimivosti. Zaradi redne osvetljenosti se dviga temperatura in spreminja vlažnostmi režim, kar ima na lahko na življenje v podzemlju negativen vpliv.

7. Kaj lahko naredimo za njegovo in našo dobrobit?
Skrbimo za kontrolirano odlaganje odpadkov. Posebej občutljiva so kraška tla, kjer voda, ki spira onesnaževala, hitro prenikne skozi porozne apnenčaste sklade. Za razliko od tal, kjer se voda dalj časa zadržuje (npr. peščena ali prodnata tla), je na kraških tleh čistilna funkcija majhna. To pa ne pomeni zgolj grožnje podzemni favni, ampak tudi človeku, ki je odvisen od zalog čiste podtalne pitne vode.
Naloga posameznika je, da je zgled ostalim in da po svojih najboljših močeh skrbi za ozveščanje in izobraževanje mlajše generacije in širše javnosti o pomenu kraškega sistema in njegovi ranljivosti.

8. Postojnska jama je zibelka speleobiologije - biološke vede o življenju v podzemlju in z več kot 130 vrstami podzemskih živali predstavlja izjemno bogastvo tudi v svetovnem merilu. V bližini vhoda v jamo je urejena speleobiološka postaja PROTEUS (projekt v okviru Notranjskega muzeja, kustos biološkega oddelka je Slavko Polak). Ogledamo si lahko multimedijsko predstavitev o krasu in življenju v podzemlju, predstavitev morfologije – oblike in zgodovine jame, v vivariju pa žive predstavnike jamskih živali iz Postojnske jame. Posebna pozornost je posvečena človeški ribici.

9. Manj znani izrazi
• BIOSPELEOLOGIJA (ali SPELEOBIOLOGIJA) - je veja biološke znanosti, ki se ukvarja z proučevanjem življenja v podzemlju
• SPELEOLOGIJA (jamoslovje) - veda o podzemeljskih, kraških jamah
• HITIN - roževini podobna snov, ki tvori zunanje ogrodje žuželk, oklep rakov, pajkovcev, in ostalih členonožcev
• ENDEMIT, ENDEMIČNA VRSTA - rastlinska ali živalska vrst, rod ali skupina, ki živi samo na omejenem geografskem območju, kjer je tudi nastala (najbolj znan slovenski endemit je človeška ribica)
• KUSTOS - oseba, ki skrbi za koristi, pravice druge osebe ali določene ustanove, napr.muzeja, galerije, znanstveni delavec v taki ustanovi
• MIKROKLIMATSKE RAZMERE - klimatske razmere nižjih zračnih plasti na omejeni površini ali v določenem, v tem primeru temperaturne, svetlobne in vlažnostne razmere v jamah
• NEPIGMENTIRANOST ali NEOBARVANOST - značilna za jamske živali. V jamah ni svetlobe in zelo malo hrane za živali, zato te varčujejo z energijo tudi tako, da njihovo telo ne tvori kožnega zaščitnega temnega barvila. Podzemeljske živali so zato večinoma bledo obarvane.
• ORGANSKI OSTANKI - ostanki odmrlih živali, rastlin in drugih organizmov
• ČLOVEŠKA RIBICA (Proteus anguinus) – endemična neotenična dvoživka, ki živi v jamah Dinarskega krasa
• NEOTENIJA – spolna zrelost na stopnji ličinke
• RDEČI SEZNAM - po Pravilniku o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst določen seznam ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, razporejenih po kategorijah ogroženosti (izumrla vrsta, domnevno izumrla vrsta, prizadeta vrsta, ranljiva vrsta, redka vrsta, vrsta zunaj nevarnosti – neogrožena vrsta, neopredeljena vrsta in premalo znana vrsta). Izdaja minister za okolje prostor in energijo na podlagi tretjega in četrtega odstavka 80. člena zakona o varstvu narave (Uradni list RS št. 82, 2002)

10. Viri
- ALJANČIČ, M., 1988. Kraški svet. Cankarjeva založba.
- BREJC, A., ur., 1994. Slovar slovenskega knjižnega jezika, SAZU in ZRC SAZU Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1994, 1714 str.
- DROVENIK, B. & Pirnat, A., 2003. Strokovne osnove za vzpostavljanje omrežja Natura 2000: Hrošči (Coleoptera)(Končno poročilo). Naročnik: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, ARSO, Ljubljana. Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Ljubljana. str. 31-36, digitalne priloge.
- POLAK, S., 2003. Speleobiološka postaja Proteus Postojna, Postonjska jama, turizem d.d.
- LAH, A., 1995, Leksikon okolje in človek, ČZD Kmečki glas, 359 str.
- Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam
(Ur.l. RS, št. 82/2002)
- Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Ur.l. RS, št. 46/2004, 109/2004) (30.4.2004): 5963-6016.
- Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Ur.l. RS, št. 49/2004, 110/2004) (30.4.2004): 6409-6477.

11. Pošlji kartico z ilustracijo drobnovratnika

 
[ kdo smo | trajnostni razvoj | kako lahko pomagaš | publikacije | za novinarje ]
 
Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, ustanova
Sedež: Resljeva 20, p.p. 4440, 1111 Ljubljana, Pisarna: Trubarjeva 50, Ljubljana
Tel.: +38614397100, Fax.: +38614397105, Email: info@umanotera.org