Po definiciji Mednarodne federacije za alternativno trgovino je pravična trgovina trgovinsko partnerstvo, ki temelji na dialogu, transparentnosti in spoštovanju ter si prizadeva za večjo enakopravnost v mednarodni trgovini. Prispeva k trajnostnemu razvoju s tem, da ponuja boljše pogoje prodaje in zagotavlja pravice marginaliziranih proizvajalcev in delavcev, predvsem na jugu. Organizacije, ki se ukvarjajo s pravično trgovino in ki jih podpirajo potrošniki, se aktivno vključujejo v podpiranje proizvajalcev, osveščanje in organiziranje kampanj za spremembe v pravilih v praksi konvencionalne mednarodne trgovine. Ključni elementi, ki jih morajo upoštevati članice so demokratično organiziranje proizvajalcev, priznavanje sindikatov in spoštovanje mednarodne delovne zakonodaje, izključenost dela otrok, enakost med spoloma, okoljska trajnost, pravično plačilo, zagotavljanje socialnih premij za izboljšanje materialnih pogojev in omogočanje razvoja partnerstva oziroma dolgoročnih odnosov med proizvajalci in kupci. Cena izdelka, ki je označen s certificirano oznako pravične trgovine, vključuje stroške proizvodnje in bivanja, pa tudi premijo, ki jo je treba investirati v socialne, ekonomske ali okoljske projekte v dani skupnosti. Pomembna značilnost je tudi to, da se med proizvajalcem in kupcem, če je le mogoče, vzpostavi neposredni stik.
Zamisel o uveljavljanju poštene trgovine v Sloveniji je zorela več let in dozorela oktobra 2002 pod geslom Kako piti kavo brez grenkega priokusa. V zadnjem desetletju so se namreč dobički glavnih podjetij, ki trgujejo s kavo, podvojili. V istem času so se zaslužki navadnih pridelovalcev kave zmanjšali v povprečju za dve tretjini. 'To, kar se je zgodilo s ceno kavo', pravi mali posestnik kavne plantaže', je katastrofa. Leta nazaj, ko so bile cene kave dobre, smo lahko poslali otroke v šolo. Danes jih jemljemo iz nje, ker si ne moremo privoščiti šolnine. Kako naj jih pošljemo, če jih še dobro nahraniti ne moremo.' |
