Razvoj genskega inženirstva nam je med drugim omogočil tudi prenos dednega materiala med tistimi organizmi, ki po naravni poti ne morejo izmenjati svojih genov. Organizme, ki so spremenjeni na tak način, danes uporabljamo predvsem v prehrambni in farmacevtski industriji, v zadnjem času pa tudi v poljedelstvu. Mnenja glede uporabe GSO so različna. Nekateri strokovnjaki takšne posege ocenjujejo kot neškodljive za ljudi oziroma okolje, druge pa skrbijo nepredvidljivi stranski učinki, ki jih lahko ima prenašanje genov z enega organizma na drugega.
Zakaj gensko spremenjene organizme označujemo? Ker vsi učinki gensko spremenjene hrane še niso znani, so v številnih državah začeli razmišljati o tem, da bi vsem, ki iz različnih razlogov take hrane nočejo uživati, zagotovili možnost izbire. Tako se počasi razvija praksa označevanja živil, pri predelavi in pridelavi katerih so uporabili gensko spremenjene organizme ali surovine, pridobljene iz njih.
Celovit sistem označevanja gensko spremenjenih organizmov je mogoč, če je vzpostavljen tudi učinkovit sistem sledljivosti, ki preprečuje vnos gensko spremenjenih organizmov v kateri koli fazi pridelave oziroma predelave hrane.
Publikacija je na voljo samo na ogled v naši knjižnici Umanotere, Trubarjevi 50. Ogledi so možni med 9. in 16. uro ob predhodni najavi na telefon 01/439 71 00 01/439 71 00 . |
