Skladnost politik – pogoj za doseganje ciljev mednarodnega razvojnega sodelovanja

Od maja do oktobra 2015 izvajamo projekt Skladnost politik – pogoj za doseganje ciljev mednarodnega razvojnega sodelovanja.

Namen projekta je širši javnosti predstaviti vsebine, povezane z Evropskim letom za razvoj 2015 s pomočjo trajnostnih skupnostnih praks, ki v našem lokalnem okolju delujejo po principu »razmišljaj globalno – deluj lokalno« in pri tem upoštevajo vodilo »dobro za vse – zame, za skupnost in za planet«. Te prakse so pogosto družbene inovacije in kažejo, kako delovati, da dosežemo trajnostni razvoj na lokalni in globalni ravni. S tem bomo opozorili na globalno soodvisnost ter potrebo po odgovornem in solidarnem razvoju v skladu z nosilno sposobnostjo planeta, saj so prav države globalnega juga tiste, ki najbolj čutijo posledice netrajnostnega delovanja razvitih držav.

Nadalje je namen projekta na primeru trgovinske politike EU v javnosti spodbuditi kritično razmišljanje o neučinkovitosti razvojnega sodelovanja zaradi neskladnosti politik EU z razvojnimi cilji.

Namen projekta je tudi spodbuditi aktivno državljanstvo organizacij in posameznikov za zmanjšanje skladnostnega deficita.

Delavnica Delujemo lokalno, naši učinki so globalni za nosilce trajnostnih skupnostnih praks – vabilo, program, zapis delavnice (september 2015)

Katalog trajnostnih skupnostnih praks 2015 (julij 2015)

Gradivo za medije ob novinarskem zajtrku: Trajnostne skupnostne prakse, 2. julij 2015

 

NAŠ SVET, NAŠE DOSTOJANSTVO, NAŠA PRIHODNOST – NJIHOVA ODLOČITEV

Trgovinska politika vpliva na številna področja od ekonomskega razvoja najmanj razvitih držav sveta, dostopnosti zdravil ali hrane, podnebnih sprememb do dostojnih delovnih mest. Zato smo želeli pridobiti mnenje evropskih poslancev o tem pomembnem vprašanju, saj s svojimi glasovi odločajo o sprejemu posameznih trgovinskih sporazumov.  Poslali smo jim kratek vprašalnik,  v katerem smo jih prosili za njihovo mnenje glede skladnosti trgovinske politike EU s Ciljev trajnostnega razvoja. Od osmih slovenskih evropskih poslancev sta se na naš vprašalnik v roku odzvala le dva, g. Milan Zver in g. Igor Šoltes:

Poziv evropskim poslancem, 25. september 2015: Pismo ob zasedanju Vrha OZN in letu dni od objave sporazuma CETA

Naš svet, naše dostojanstvo, naša prihodnost – njihova odločitev – primerjava skladnosti evropskih trgovinskih politik s Cilji trajnostnega razvoja in implementacija EU zaveze o skladnosti politik

Infografika Trgovinski sporazumi spodkopavajo cilje trajnostnega razvoja

 

Evropsko leto za razvoj

Leto 2015 je bilo razglašeno za Evropsko leto za razvoj (ELR 2015) in poteka pod sloganom “Naš svet, naše dostojanstvo, naša prihodnost“.

Cilj ELR 2015 je informirati državljane EU o razvojnem sodelovanju in politikah na tem področju ter  spodbuditi njihovo aktivno zanimanje za razvojno sodelovanje. Namen je poudariti konkretne rezultate in ozaveščati o vlogi razvojnega sodelovanja EU v spreminjajočem se in vedno bolj povezanem svetu.

Več: Kaj je Evropsko leto za razvoj 2015Bilten o Evropskem letu za razvoj, spletna podstran Ministrstva za zunanje zadeve in spletna podstran Evropske Unije.

Razvojno sodelovanje, vzajemna odvisnost, skupna odgovornost

Glavni cilj razvojne politike Evropske unije je zmanjšanje in dolgoročno izkoreninjenje revščine. Dodatni cilji vključujejo varovanje človekovih pravic in demokracije, spodbujanje enakosti spolov in, v zadnjem času, spopadanje z okoljskimi in podnebnimi izzivi. Evropska unija zagotavlja pomoč za razvojno sodelovanje že od leta 1957 in je zdaj največja donatorka uradne razvojne pomoči na svetu.

Mednarodno razvojno sodelovanje Slovenije je uvrščeno med slovenske zunanjepolitične prednostne usmeritve (politike MRS), Slovenija pa je donatorka razvojne pomoči od leta 2004, predvsem na območju Zahodnega Balkana.

Boj proti svetovni revščini podpira oblikovanje stabilnejšega, mirnejšega, uspešnejšega in pravičnejšega sveta, ki odraža soodvisnost med bogatejšimi in revnejšimi državami. Pomembno se je zavedati, da z dejavnostmi na lokalni ravni vplivamo na reševanje izzivov na svetovni ravni. Trajnostne prakse, ki v našem lokalnem okolju delujejo po principu »razmišljaj globalno – deluj lokalno« in pri tem upoštevajo vodilo »dobro za vse – zame, za skupnost in za planet«, nam nakazujejo smer delovanja za doseganje trajnostnega razvoja na lokalni in globalni ravni. Še nikoli nismo bili tako povezani med seboj, obenem pa tudi globalno soodvisni. Zato je velika potreba po odgovornem in solidarnem razvoju v skladu z nosilno sposobnostjo planeta, saj so prav države globalnega juga tiste, ki najbolj čutijo posledice netrajnostnega delovanja razvitih držav.

Konec leta 2015 se izteče iniciativa Združenih narodov Razvojni cilji tisočletja (Millennium Development Goals – MDGs; Razvojni cilji tisočletja: kako daleč smo prišli). V 15 letih je bil na svetovni ravni pod njenim okriljem dosežen napredek na izbranih področjih, kot so zmanjšanje revščine, smrtnosti in lakote, izobraževanje, zdravje ipd. Potreba po nadaljevanju aktivnosti za pomoč najrevnejšim skupinam svetovnega prebivalstva pa ostaja velika. Zato je letos razprava o oblikovanju nove razvojne agende intenzivna, v njej pa sodelujejo ključni deležniki: mednarodne politične organizacije, vlade, pa tudi civilnodružbene organizacije, podjetja in drugi partnerji.

 

Cilji novega globalnega razvojnega okvirja – Agenda po letu 2015

Novi globalni razvojni okvir oziroma agenda po letu 2015 bo usmerjena v izkoreninjenje revščine, doseganje vključujočega in trajnostnega razvoja za sedanjo in prihodnje generacije ter zagotavljanje spodbujanja in varstva vseh človekovih pravic in temeljnih vrednot kot podlage za miroljubne in pravične družbe.

Predlagani cilji trajnostnega razvoja:

  1. cilj: Odpraviti vse oblike revščine in povsod po svetu.
  1. cilj: Odpraviti lakoto, doseči prehransko varnost in izboljšano prehrano ter spodbujati trajnostno kmetijstvo.
  1. cilj: Zagotoviti zdravo življenje in spodbujati blaginjo vseh posameznikov v vseh starostnih skupinah.
  1. cilj: Vsem zagotoviti vključujoče in pravično kakovostno izobraževanje ter spodbujati priložnosti vseživljenjskega učenja.
  1. cilj: Doseči enakost spolov in opolnomočiti vse ženske ter dekleta.
  1. cilj: Vsem zagotoviti dostopnost in trajnostno upravljanje vodnih virov ter dostopnost sanitarij.
  1. cilj: Vsem zagotoviti dostop do cenovno dosegljive, zanesljive, trajnostne in moderne energije.
  1. cilj: Spodbujati trajno, vključujočo in trajnostno gospodarsko rast, polno ter produktivno zaposlenost in dostojno delo za vse.
  1. cilj: Graditi prožno infrastrukturo, spodbujati vključujočo in trajnostno industrializacijo ter pospeševati inovacije.
  1. cilj: Zmanjšati neenakosti znotraj držav in med njimi.
  1. cilj: Ustvariti vključujoča, varna, prožna in trajnostna mesta ter druga naselja.
  1. cilj: Zagotoviti trajnostne načine potrošnje in proizvodnje.
  1. cilj: Sprejeti nujne ukrepe za boj proti podnebnim spremembam in njihovim posledicam.*
  1. cilj: Ohraniti in trajnostno uporabljati oceane, morja in morske vire za trajnostni razvoj.
  1. cilj: Zaščititi, obnoviti in spodbujati trajnostno rabo kopenskih ekosistemov, trajnostno upravljati z gozdovi, boriti se proti dezertifikaciji, zaustaviti in obrniti trend degradacije zemljišč ter zaustaviti izgubo biotske raznovrstnosti.
  1. cilj: Spodbujati miroljubne in vključujoče družbe za trajnostni razvoj, vsem zagotoviti dostop do pravnega varstva ter zgraditi učinkovite, odgovorne in vključujoče institucije na vseh ravneh.
  1. cilj: Okrepiti sredstva za izvajanje globalnega partnerstva za trajnostni razvoj in ga oživeti.

 

Proces o agendi po letu 2015 bo sklenjen na Vrhu Združenih narodov, ki bo potekal septembra 2015.

Stališča mednarodnih nevladnih razvojnih organizacij o MDGs in novi razvojni agendi za obdobje po letu 2015.

Več o agendi po letu 2015.

 

Skladnost politik za razvoj

Evropska unija je skupaj z državami članicami največja donatorka razvojne pomoči na svetu. Vendar pa njen vpliv na države globalnega juga lahko realno ovrednotimo šele skozi prizmo kombiniranega učinka celotnega nabora evropskih politik. Evropska unija namreč ni samo velika donatorka razvojne pomoči, ampak je odgovorna tudi za izvozne subvencije, ki uničujejo kmetijske sisteme v deželah globalnega juga. Lakota po surovinah evropskih podjetij ogroža okolje in uničuje lokalne skupnosti v najrevnejših državah. Če bi imeli vsi prebivalci sveta ekološki odtis povprečnega državljana EU, bi za zadovoljevanje potreb po naravnih virih potrebovali 2.6 planeta.

S svojim sistemom politik Evropska unija dejansko z eno roko daje, z drugo pa jemlje. Prispevati k odpravi revščine v svetu je plemenit cilj evropske razvojne pomoči, ki ima med državljani EU visoko podporo. Vendar pa neskladnost politik EU ta prispevek močno zmanjšuje, če ne celo izničuje. Šele z usklajenim sistemom politik, ki se medsebojno ne spodkopavajo, je namreč mogoče učinkovito dosegati razvojne cilje ob racionalni porabi javnih sredstev.

EU in njene države članice imajo v Lizbonski pogodbi zapisano pravno obveznost, da svoje politike uskladijo z razvojnimi cilji. Predvsem je pomembna skladnost pri politikah z največjim vplivom na razvoj: trgovinski, energetski, kmetijski in ribiški, okoljski in podnebni ter migracijski politiki. Pomen skladnosti politik je poudarjen tudi na spletni strani Evropskega leta za razvoj, kjer je načelo »skladnosti politik za razvoj« navedeno kot eno od 15 najpomembnejših dejstev o razvojnem sodelovanju EU.

Velike ovire za doseganje ciljev novega razvojnega okvira po letu 2015 evidentno so škodljivi učinki politik, ki služijo parcialnim interesom vplivnih skupin na račun večinskega, pogosto najrevnejšega prebivalstva.

Več informacij o skladnosti politik za razvoj na spletni strani projekta Skladnost politik za razvoj (Platforma Sloga) in v poročilu Evropske komisije za leto 2013.

 

Več informacij: Gaja Brecelj, vodja projekta, gaja@umanotera.org.

 

Projekt sofinancira Urad Vlade RS za komuniciranje v okviru nacionalnega programa Evropskega leta za razvoj 2015, ki poteka pod sloganom “Naš svet, naše dostojanstvo, naša prihodnost“. Vsebine izražajo mnenje avtorja in ne predstavljajo uradnega stališča Vlade RS.

Evropsko leto 2015
Urad vlade RS za komuniciranje___100dpi

moto_ELR