V letu 2015 se je projekt Slovenija znižuje CO2 nadaljeval z evidentiranjem dobrih praks, ki pomembno znižujejo izpuste CO2 ter hkrati prispevajo k uveljavitvi načel trajnostnega razvoja.

Predstavili smo primere dobrih praks na prednostnih področjih: (1) energetska učinkovitost, obnovljivi viri energije ter energetska prenova stavb, (2) trajnostno gospodarjenje z gozdovi, predelava lesa v obrti in industriji, les kot gradbeni material in oskrba z lesnimi gorivi, (3) ekološko kmetovanje, (4) trajnostni razvoj podeželja, trajnostne občine (5) trajnostna mobilnost, (6) trajnostna proizvodnja in potrošnja, (7) prilagajanje na podnebne spremembe.

Dobre zgodbe s področja zniževanja izpustov prinašajo vrsto sinergijskih učinkov: poleg zniževanja izpustov CO2 prinašajo tudi mnogotere pozitivne učinke na vseh ravneh (lokalni, regionalni, nacionalni), med drugim prihranke, nova zelena in ozelenjena delovna mesta, gospodarski razvoj in konkurenčnost, inovativnost, tehnološki napredek, višjo kakovost življenja ter varovanje naravnih virov, biotske raznovrstnosti in okolja.

Predstavitev projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse 2015 (pdf.)

 

Video, ki predstavlja 20 dobrih praks zniževanja izpustov CO2 (september 2015)

V videu so predstavljene slovenske prakse Uporaba službenih koles ljubljanskih redarjev, Trajnostna mobilnost v Ljubljani, Spletni portal Prevoz.org, Ekološka vas Čadrg, Nizkoogljičnost kot razvojna priložnost regije, Alpski biseri, Zavezništvo za celovito energetsko obnovo javnih stavb,  Energetska prenova Bolnišnice Sežana, Občina Škofja Loka, Mlekarna Krepko, Eko-socialna kmetija Korenika, Center ponovne uporabe, Šolski ekovrtovi, Leseni pasivni vrtec Preddvor, Zeleni razvojni model občine Šentrupert, Silvaprodukt d.o.o, Lesene skeletne hiše Damahaus, Ekološka kmetija Kastelic, Ekološka kmetija Černelič, Pipistrel d.o.o. Ajdovščina.

 

Katalog dobrih praks je na voljo na tej spletni povezavi. (Evidentiranje dobrih praks je potekalo do 30. septembra 2015)

 

Projekt je trajal od avgusta 2015 do avgusta 2016, financiral pa ga je iz sredstev Sklada za podnebne spremembe Ministrstvo za okolje in prostor.

Več informacij je na voljo na www.slovenija-co2.si in pri Gaji Brecelj, gaja@umanotera.org.

——————————————–

SLOVENIJA ZNIŽUJE CO2 2012-2013

Projekt Slovenija znižuje CO2: dobre prakse se je po letu 2012 nadaljeval tudi v letu 2013: najprej z evidentiranjem obstoječih dobrih praks v Sloveniji in tujini. Iskali smo primere dobrih praks na naslednjih prednostnih področjih: (1) energetska učinkovitost, obnovljivi viri energije ter energetska prenova stavb, (2) trajnostno gospodarjenje z gozdovi, predelava lesa v obrti in industriji, les kot gradbeni material in oskrba z lesnimi gorivi, (3) ekološko kmetovanje, oskrbne mreže s sonaravno pridelano hrano, (4) trajnostni razvoj podeželja, (5) trajnostna mobilnost, (6) trajnostna proizvodnja in potrošnja, (7) prilagajanje na podnebne spremembe. Ciljni skupini projekta sta bili podjetja in občine.

Projekt se je zaključil novembra 2013. Vse dokumente najdete na spletni strani Slovenija znižuje CO2.

V okviru projekta je nastal Katalog dobrih praks 2013 (pdf), ki smo jih predstavili tudi v kratkih filmih (povezava).

Pripravili smo tudi Priporočila odločevalcem za nadaljnje širjenje dobrih praks 2013 (pdf)

Naročnik projekta »Slovenija znižuje CO2: dobre prakse« je bil Urad Vlade RS za komuniciranje, izvajala ga je Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj. Projekt je potekal v okviru partnerstva na področju komuniciranja evropskih vsebin med Evropsko komisijo, Evropskim parlamentom in Vlado Republike Slovenije.

———————————————-
SLOVENIJA ZNIŽUJE CO2 2011-2012

V okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse 2011/2012 je Umanotera skupaj s partnerji projekta predstavila 15 slovenskih in 5 tujih dobrih praks, ki pomembno znižujejo izpuste CO2 ter hkrati prispevajo k uveljavitvi načel trajnostnega razvoja. »Izbrane dobre prakse dokazujejo, da doseganje ambicioznih evropskih in nacionalnih ciljev zniževanja izpustov toplogrednih plinov ni le možno in praktično izvedljivo, temveč da prinaša tudi vrsto drugih koristi, med drugim zmanjševanje stroškov, razvojne priložnosti in višjo kakovost življenja,« je poudarila vodja projekta, direktorica Umanotere Vida Ogorelec.

Izbrane so dobre prakse na naslednjih prednostnih področjih: energetika (učinkovita raba energije in obnovljivi viri energije), trajnostna mobilnost, vrednostna veriga lesa, trajnostni razvoj podeželja, ekološko kmetijstvo, trajnostna proizvodnja in potrošnja ter prilagajanje na podnebne spremembe.

Katalog dobre prakse 2012 (pdf)

Animirani filmi.

Priporočila odločevalcem za nadaljnje širjenje dobrih praks, julij 2012, (pdf)

Izbor 20 dobrih praks in utemeljitev izbora, 9.11.2011.
Sporočilo za medije. (doc)

Projekt Slovenija znižuje CO2: dobre prakse s podnaslovom »Kako jim je uspelo?«, ki ga izvaja Umanotera, se je začel septembra 2011. Projekt je eden izmed projektov v okviru partnerstva na področju komuniciranja evropskih vsebin med Evropsko komisijo in Vlado Republike Slovenije. V okviru projekta je Umanotera pripravila pregled obstoječih dobrih praks na področju blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje v Sloveniji in državah Evropske unije. Dvajset izbranih primerov dobrih praks predstavljamo javnosti, oblikovali bomo tudi priporočila za njihovo nadaljnje širjenje.

Evidentiranje obstoječih dobrih praks je potekalo do 17. oktobra 2011. V pomoč pri odgovoru na vprašanje: »Kaj je dobra praksa?« so bile smernice za evidentiranje dobrih praks in obrazec (tukaj obrazec v obliki doc) za evidentiranje. Končni izbor dvajsetih dobrih praks je opravila strokovna skupina projekta v sestavi: dr. Lučka Kajfež Bogataj, dr. Franc Pohleven, Anamarija Slabe, dr. Sašo Medved, dr. Aljaž Plevnik in Vida Ogorelec.

Podrobnosti o poteku evidentiranja v vabilu k sodelovanju.
Sporočilo za medije o začetku projekta.

Projekt »Slovenija znižuje CO2: dobre prakse« je izvajala Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj. Projekt je bil eden izmed projektov v okviru partnerstva na področju komuniciranja evropskih vsebin med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom. Vsebine, objavljene v zvezi s projektom, ne predstavljajo uradnega stališča Evropske komisije, Vlade Republike Slovenije ali Evropskega parlamenta.