elektrika in ogrevanje v gospodinjstvu

število članov v gospodinjstvu:  
mesečna poraba vrednost letni rezultat
električna energije iz omrežja:
(vrednost najdete na položnici za elektriko)
kWh kg CO2
skupaj elektrika na osebo na leto: kg CO2
Nasveti - elektrika
mesečna poraba vrednost letni rezultat
daljinsko ogrevanje prostorov: EUR kg CO2
topla voda (ogrevanje za toplo vodo): m3 kg CO2
zemeljski plin (iz omrežja): m3 kg CO2
naftni plin (propan-butan v jeklenki): kg kg CO2
kurilno olje: litrov kg CO2
premog: kg kg CO2
skupaj ogrevanje na osebo na leto: kg CO2
Nasveti - ogrevanje
Ogrevanje na sončno in geotermalno energijo ter na lesno biomaso (drva, sekance, pelete, idr.) smatramo za CO2 nevtralno.
 
letni rezultat
skupaj elektrika in ogrevanje na osebo na leto: kg CO2

do 516 kg CO2

516-1215 kg CO2

1215-2200 kg CO2

2200-3754 kg CO2

več kot 3754 kg CO2

prevoz

povprečno število potnikov v avtomobilu:  
mesečna poraba vrednost letni rezultat
dizelsko gorivo: litrov kg CO2
bencin: litrov kg CO2
utekočinjeni naftni plin (LPG): litrov kg CO2
prevoz z vlakom: km kg CO2
prevoz z avtobusom: km kg CO2
skupaj prevoz na osebo na leto: kg CO2
Nasveti - osebni prevoz

do 492 kg CO2

492-1268 kg CO2

1268-2650 kg CO2

2650-3748 kg CO2

več kot 3748 kg CO2
potovanja z letalom v letu dni:

destinacija iz Ljubljane:

število povratnih letov:



izbrani leti:

letni rezultat
kg CO2
Nasveti - letalski prevoz

do 492 kg CO2

492-1268 kg CO2

1268-2650 kg CO2

2650-3748 kg CO2

več kot 3748 kg CO2

SKUPNA PORABA NA OSEBO NA LETO

ton CO2
Splošni nasveti
Ravnotežna vrednost izpustov znaša 2 toni CO2/leto na osebo.
Ob tej vrednosti bi glede na številčnost zemljanov naša atmosfera še lahko vzdrževala ravnovesje ogljikovega dioksida.

do 1,5 ton CO2

1,5-3,75 ton CO2

3,75-7,5 ton CO2

7,5-11,25 ton CO2

več kot 11,25 ton CO2

Vendar pa to še zdaleč niso vsi izpusti CO2, ki jih posameznik nosi v svojem “toplogrednem nahrbtniku”. Sem moramo prišteti še:

  • emisije na delovnem mestu, v šoli, na počitnicah,
  • emisije, ki nastajajo kot posledica uporabe storitev in izdelkov, ki jih kupujemo

Tako smo osnovnim mejam razredov skupnih izpustov CO2 odšteli četrtino emisij, ki so povezane z zgoraj navedenimi dejavnostmi. Na primer: Za prvi razred smo ravnotežni vrednosti 2 toni CO2/leto na osebo odšteli 25 % in dobili 1,5 tone CO2/leto na osebo.

Kako smo določili tudi meje ostalih razredov skupnih emisij in razredov povezanih s porabo elektrike, ogrevanja in uporabo osebnega in letalskega prevoza, si lahko preberete v harmoniki spodaj.

Za primerjavo nekaj povprečij:

  • Slovenija – 10 ton CO2 na leto na prebivalca,
  • EU – 10 ton CO2 na leto na prebivalca,
  • Japonska – 9,8 CO2 na leto na prebivalca,
  • Kanada in Avstralija – 16 ton CO2 in
  • ZDA – 20 ton CO2 na leto na prebivalca, kar jih uvršča na prvo mesto onesnaževalcev s CO2.

Kako računalo izračuna emisije CO2 za posamezen energent, si lahko preberete v harmoniki spodaj.

Nasveti in pojasnila

Nasveti: električna energija

Dejstva

  • V zadnjih letih raste v Sloveniji poraba elektrike za okoli 4 % na leto.
  • Proizvodnja elektrike in toplote prispeva več kot tretjino (38,5 %) vseh izpustov CO2 v Sloveniji.
  • Struktura proizvodnje elektrike v Sloveniji: 1/3 hidroenergija (obnovljiv vir), 1/3 premog (neobnovljiv vir), 1/3 jedrska energija (neobnovljiv vir).

Priporočila

Razsvetljava

  • Ugašajmo luči, kadar jih ne potrebujemo. (Primer: V času akcije, 1. februarja 2007, ko smo za 5 minut ugasnili luči, je Elektro Ljubljana zaznal 3-odstotni padec porabe električne energije.)
  • Luči razporedimo po prostoru glede na to, kje jih potrebujemo.
  • Kadar pri delu potrebujemo več svetlobe, uporabimo usmerjeno svetlobo (na primer namizno svetilko).
  • Zavese na oknih naj bodo tanke in prosojne. Morda jih lahko podnevi odgrnemo.
  • Prostore z manj svetlobe pobarvajmo svetlo.
  • Varčne sijalke:
    • primerne so predvsem za prostore, kjer imamo luči prižgane tudi več ur na dan (dnevna soba, kuhinja, jedilnica). Najkrajši priporočljivi čas med prižiganjem in ugašanjem je vsaj 15 minut. Varčne sijalke so občutljive na pogosto prižiganje in ugašanje, zato jih ne uporabljamo tam, kjer jih prižiga senzor. Ne uporabljamo jih skupaj z zatemnitvenimi stikali.
    • imajo daljšo življenjsko dobo,
    • porabijo petkrat manj električne energije od običajnih žarnic.
    • Ob uporabi varčne sijalke 4 ure dnevno v mesecu dni privarčujemo 10 kWh. Če kupimo sijalko z življenjsko dobo 8 let, se nam bo ob povprečni uporabi strošek nakupa povrnil v pol leta.
    • odslužene varčne sijalke vsebujejo tudi nevarne snovi, zato jih je treba zbirazi ločeno – zbira jih ZEOS, ravnanje z električno in elektronsko opremo, d.o.o., ki zbira tudi ostalo rabljeno električno in elektronsko opremo.

Naprave v stanju pripravljenosti (»stand by«)

Elektronske naprave (televizor, audio naprave, CD in DVD predvajalnik, računalnik, računalniški zaslon, tiskalnik, modem, električno zobno ščetko) popolnoma izklopimo, tako da v temi ne gori nobena lučka. Povprečno porablja naprava v stanju pripravljenosti okoli 9 % energije, ki jo sicer potrebuje za delovanje.

Hladilnik / zamrzovalnik

  • Optimalna temperatura v hladilniku je okoli 4-5°C. Z znižanjem temperature se poraba elektrike močno poveča, pri višji pa se hrana hitreje pokvari. Podobno velja za zamrzovalne skrinje, kjer je priporočena temperatura med -25°C do -15 °C. Pet stopinj nižja temperatura pomeni 25 odstotkov večjo porabo elektrike.
  • Hladilnika in zamrzovalnika ne odpirajmo po nepotrebnem in ga takoj po uporabi zapremo.
  • V hladilnik in zamrzovalnik damo le ohlajena in osušena živila, saj se sicer led hitreje tvori, to pa poveča porabo energije.
  • Redno odstranjujmo ledene obloge. En sam milimeter ledu v hladilniku ali zamrzovalniku pomeni nekaj odstotkov večjo porabo elektrike.
  • Dotrajano tesnilo na vratih takoj zamenjajmo.
  • Zamrzovalnika ne postavimo v preveč topel prostor (na primer na balkon, ki ga sonce lahko močno segreje). Tako porabi naprava pri v prostoru z 21 °C namesto 20 °C okoli 6 % več elektrike.
  • Velikost hladilnika in zamrzovalne skrinje izbiramo glede na svoje potrebe. Prazni hladilniki so največji porabniki električne energije.

Pralni stroj

  • Skoraj vse perilo, tudi belo dovolj učinkovito operemo na 60 °C (tu in tam pa ga se vedno operimo pri višji temperaturi). Pranje pri 60 °C porabi samo polovico energije v primerjavi s pranjem pri 90 °C
  • Predpranje lahko izpustimo razen pri izjemno umazanem perilu. Porabo električne energije tako zmanjšamo vsaj za 10 odstotkov.
  • Stroj vedno primerno napolnimo. V skrajnem primeru uporabimo varčen program pranja, s čimer lahko prihranimo tudi do 25 % elektrike ali pa razmislimo o skupni uporabi enega stroja z več uporabniki.
  • Ob zamenjavi starega pralnega stroja se odločimo za nakup bolj učinkovitega tudi pri porabi vode. Priporočamo razred A ali A+.
  • Stroj vključimo v času nižje tarife električne energije.

Pomivalni stroj

  • V primeru, da uporabimo veliko posode v enem dnevu, je priporočljiva uporaba pomivalnega stroja. Pri pomivanju v sodobnih pomivalnih strojih lahko v primerjavi z ročnim pomivanjem posode porabimo do 4-krat manj vode in elektrike, pa še čas prihranimo. Tako se nam lahko stroški nakupa povrnejo že v približno dveh letih.
  • Pri nakupu stroja se odločimo za energetsko varčnega, z oznako A ali A+.
  • Pomivalni stroj poženemo le, ko je primerno poln.
  • Če uporabimo kakovosten prašek, lahko posodo dobro operemo že s krajšim programom in pri nižji temperaturi.
  • Če vztrajamo pri ročnem pomivanju posode, uporabimo tekočo vodo le pri splakovanju.

Štedilnik in kuhanje

  • Kuhalno ploščo izklopimo nekaj minut pred koncem kuhanja, saj je plošča še nekaj časa dovolj topla, da hrana skuha. Iz enakega razloga tudi električno pečico izklopimo približno 10 minut pred koncem peke.
  • Velikost kuhalne plošče izberemo glede na premer posode. V primeru, da je posoda manjša ali večja od plošče, je učinkovitost manjša.
  • Kuhajmo v primerni količini vode.
  • Kuhajmo v pokritih posodah.
  • Izbirajmo kuhalno posodo iz dobro toplotno prevodnih materialov, kjer se toplota enakomerno porazdeli.
  • Pri starejših pečicah redno preverjajmo, če vrata dobro tesnijo.
  • Ko se odločimo za nakup nove, izberemo tako z dobro izoliranimi stenami in večplastnim steklom na vratih.
  • Vrat pečice ne odpirajmo po nepotrebnem, saj s tem znižujemo temperaturo v pečici.
  • Uporaba ventilatorja v pečici omogoča peko tudi pri temperaturi, ki je od 20 °C do 40 °C nižja, kot pri peki brez ventilatorja.
  • Če je le mogoče, pecimo več jedi hkrati.
  • Jedi raje pogrevajmo na kuhalnih ploščah kot v klasičnih pečicah.
  • Za opekanje kruhkov v manjših porcijah uporabimo opekač, s čimer porabimo 3-krat manj elektrike kot pri uporabi pečice.
  • Ko se odločimo za zamenjavo štedilnika, izberemo plinskega ali takšnega s steklo-keramičnimi indukcijskimi ploščami. Dosti manj učinkovite so avtomatske in steko-keramične hitre plošče. Še bolj neekonomične pa so navadne električne plošče, katerih izkoristek je komaj 50-odstoten.

Likalnik

  • Temperaturo počasi zvišujmo, tako da likamo najprej občutljiva oblačila, nato pa tista, ki zahtevajo višjo temperaturo.
  • Z likalniki na paro likamo hitreje in bolje.
  • Med daljšimi odmori likalnik izklopimo.

Televizijski in radijski sprejemniki, računalniki

  • Ko naprave izključimo, jih izklopimo tudi iz stanja pripravljenosti (stand by).
  • Ob zamenjavi računalnika se odločimo za prenosni računalnik, ki porabi v stanju delovanja okoli 30 % manj energije kot namizni računalnik.
  • LCD računalniški zasloni porabljajo manj energije kot zasloni na katodno cev.
  • Vendar pa so plazma in LCD-televizorji večji porabniki električne energije kot navadni.
  • Pri nastavitvah ohranjevalnika zaslona nastavimo “spanje” ekrana na primer na 10 minut.
  • Na nek zmeren čas nastavimo tudi avtomatični izklop trdih diskov (na primer po pol ure brezdelja).
  • Enako velja za nastavitev spanja računalnika – namesto, da je prižgan cel dan, naj “zaspi” (sleep) po uri brezdelja. Vsi vaši programi nas bodo ob ponovni uporabi pričakali odprti.
  • Ob zamenjavi starega katodnega zaslona, se odločimo za LCD. Prihranili ne boste le elektrike, ampak tudi delovni prostor in zdravje (predvsem utripanje, paralaksa in geometrijske nepravilnosti).
  • Ko ugasnemo računalnik, ugasnimo tudi monitor – v spanju porabi LCD okoli 5W, ko je ugasnjen (tipka spredaj) pa 1-2W. Tudi računalnik porabi okoli 2W elektrike, ko je izklopljen (zato da ga lahko vklopite s tipko na ohišju namesto s stikalom kot pri starih računalnikih).
  • Če naprav dlje časa ne bomo uporabljali (počitnice), jih popolnoma izklopimo. Obvarovali jih bomo pred udarom strele, pa še prihranili bomo. TV in videorekorder/DVD v stanju pripravljenosti (“stand by” – ko ga ugasnemo z daljincem) prav tako kot računalnik porabita okoli 2W (TV pa 2-5 W). Torej: računalnik (2W) + monitor (2W) + DVD (2W) + TV (3W) = 9W, kar v desetih dneh dopusta nanese 2,16kWh – kar je toliko kot bi električni bojler deloval eno uro.
  • Ugašajmo tiskalnik in ostalo periferijo, če je ne potrebujete

»Zelena« energija

  • Odločimo se za oskrbo z “zeleno” ali “modro” energijo, ki jo ponujajo elektrodistribucijska podjetja.
  • Na ta način podpremo prodajo električne energije, pridobljene iz okolju prijaznih in obnovljivih energetskih virov.
  • Zelena energija je običajno proizvedena v malih elektrarnah, ki po mnenju upravljalcev ne zahtevajo velikih posegov v prostor in se skorajda zlijejo z okoljem.
  • Modra energija je energija iz obnovljivih virov, iz hidroelektrarn slovenskih rek.
  • Zelena in Modra energija vključujeta dodatek za vzdrževanje obstoječih objektov in gradnjo novih proizvodnjih kapacitet okolju prijazne proizvodnje električne energije in za pospeševanje racionalne rabe energije.

Viri

Nasveti: ogrevanje

Dejstva:

  • Ogrevanje predstavlja z več kot 70 % največji delež porabe energije v gospodinjstvih.
  • Samo 22 % objektov v Sloveniji ustreza predpisom za minimalno toplotno zaščito.
  • Če bi v Sloveniji toplotno prenovili celoten obstoječi stavbeni fond, predvsem stanovanjske stavbe, bi lahko zmanjšali izpuste CO2 za 6 % (s čimer bi v 75 % zadostili zahtevam Kyotskega protokola).

Priporočila:

Ogrevanje prostorov:

  • Temperaturo v prostoru najlažje uravnavamo s termostatom, ki je tudi časovno nastavljiv (7-dnevni »timer«). Nastavimo ga na nižjo temperaturo, ko nas čez dan dalj časa ni doma in ponoči. Priporočamo 20°C ali 21°C v dnevnih prostorih in 18°C v spalnici. V ogrevanem stanovanju vsaka stopinja nad 20°C pomeni do 6 % večjo porabo energije in posledično tudi višji strošek.
  • Ne zastirajmo ogrevalnih teles. To poveča porabo energije tudi do 10 %. Priporočamo, da zavese segajo le do nivoja ogreval.
  • V zimskih mesecih okna ponoči zastirajmo s polknicami ali roletami.
  • V primeru, da vam okna slabo tesnijo, jih zatesnite s tesnilnimi trakovi.
  • V kurilni sezoni prostore zračimo v najtoplejšem delu dneva. Za krajši čas na stežaj odprimo okna in vrata, saj je dolgotrajnejše zračenje pri priprtih oknih in vratih manj učinkovito.

Ogrevanje vode:

  • Temperaturo na termostatu električnega bojlerja nastavimo na nižjo vrednost (seveda v primeru, če jo lahko sami prilagajamo). Novejši bojlerji imajo možnost srednje nastavitve, označene z »EKO«. Za segrevanje vode porabimo 20 % energije celotnega gospodinjstva – vodni grelec vzdržuje temperaturo vode tudi, če je ne uporabljamo. Zato v primeru, ko vas dalj časa ni doma, boljer izklopimo. Lahko uporabimo tudi napravo za časovno nastavitev, ki jo namestimo na vtičnico. Ob zamenjavi bojlerja izberimo bolj učinkovitega.
  • Izberimo prhanje namesto kopanja v kopalni kadi.

Prenova stanovanja ali hiše:

  • S primerno izolirano hišo/blokom, lahko prihranimo okoli 30 % energije in tudi za toliko zmanjšamo emisije CO2, pa tudi potrebe po hladilnem sistemu ni. V primeru, da se pozimi pod napušči naredijo ledene sveče, je to znak slabo izolirane strehe.
  • Ob menjavi oken se odločite za tista z dobrimi izolacijskimi lastnostmi (nižja toplotna prevodnost – nižji U koeficient, ki naj ne presega 1,1 W/m2K. Najbolj običajna dvojna zasteklitev (termopan) ima precej večjo prevodnost (U = 3 W/m2K) kot drugače obdelana dvojna zasteklitev s plinskim polnilom (U = 1,1 W/m2K), ki pomeni boljšo toplotno izolacijo. Toplotne izgube skozi tako steklo so skoraj za dve tretjini manjše . Na voljo so tudi nizkoemisijska okna s toplotno prevodnostjo do 0,7 W/m2K.
  • Stene izolirajmo najmanj 12 cm na debelo, streho pa vsaj 20 cm. Če je hiša dobro izolirana, ni potrebe po hladilnem sistemu.

Obnovljivi viri ogrevanja:

(smiselni le za dobro izolirane stavbe)

  • Sončni kolektorji: s sončnim segrevanjem sanitarne vode lahko pokrijemo do 30 % svojih potreb po topli vodi. Pravilno dimenzionirane naprave s sončnimi kolektorji, z med seboj usklajenimi sistemskimi komponentami, lahko prihranijo 50-60% letne potrebe po energiji za ogrevanje sanitarne vode v eno- in dvodružinskih hišah. Ob upoštevanju zviševanja cene goriva v zadnjem letu pa ocenjujemo, da se investicija ob uporabi solarnega sistema za pripravo sanitarne tople vode povrne v 7-14 letih ( življenska doba je 20-25 let) .
  • Geotermalna energija – toplotna črpalka: Zemlja preko toplotne črpalke nudi 75 % potrebne energije za ogrevanje. Stroški ogrevanja se znižajo od 35 % do 60 %. Emisije CO2 se zmanjšajo od 31 do 59 %. P oleti omogoča tudi hlajenje hiše .
  • Biomasa: Les je obnovljiv vir energije. CO2, ki se sprošča pri gorenju lesnih ostankov, je del naravnega kroženja ogljika v naravi. Do določene meje je raba lesne biomase v Sloveniji na mestu, saj gozdovi pokrivajo 58 % nacionalnega ozemlja, v energetske namene pa se uporabljajo lesni ostanki in les slabše kakovosti.

Viri:

Nasveti: osebni prevoz

Dejstva:

  • Cestni promet v Sloveniji je leta 2004 predstavljal 25 % vseh emisij.
  • V desetih letih od leta 1995 do 2005 se je število registriranih osebnih vozil povečalo za več kot četrtino.
  • Koliko gramov CO2 na kilometer izpušča avtomobil, izračunamo tako, da povprečno porabo na 100 km pomnožimo s faktorjem, določenim za vrsto goriva in sicer: za bencin s 24, za dizel s 27 in za plin s 15.
  • Emisije CO2 avtomobilov za najboljših 10, pa tudi po znamkah, so objavljene na spletu na: http://CO2.temida.si/naj10.php.

Priporočila:

Kadarkoli je mogoče, hodimo peš, se vozimo s kolesom (s tem vzdržujemo tudi svojo kondicijo) ali uporabljajmo javni prevoz.

Ko brez avta ne gre:

»Zelena vožnja«.

  • Vozimo v pravi prestavi: če vozimo v prenizki, zapravljamo gorivo.
  • Vozimo s čimbolj konstantno hitrostjo. Speljujmo počasi in enakomerno. S kombinacijo hitrega pospeševanja in močnega zaviranja se poraba goriva poveča do 40 %, čas vožnje pa se skrajša le za 4 %.
  • Zmanjšajmo čas delovanja motorja, ko avto stoji na mestu: večina avtomobilov ne potrebuje ogrevanja pred vožnjo. Ugasnimo motor, če stojimo dlje kot minuto ali dve (razen pred semaforjem).
  • Ne vozimo prehitro: poraba goriva je najbolj optimalna pri 90 km/h. Če hitrost povečamo na 110 km/h, je poraba za 20 % večja kot pri 90 km/h.
  • Zmanjšajmo upor zraka: dodatki na zunanji strani avtomobila (podaljšek strehe, prtljažnik, “spojlerji”, pa tudi odprto okno) povzročajo dodaten upor in s tem povečano porabo goriva – pri večjih hitrostih tudi do 20 %.
  • Redno pregledujmo zračni tlak v pnevmatikah: napolnimo jih do vrednosti, ki jo priporoča proizvajalec. Ob prenizkem tlaku je poraba goriva do 6 % večja, zmanjšuje pa se tudi življenjska doba pnevmatik.
  • Preudarno uporabljajmo klimatsko napravo, ki lahko v vročih mesecih porabi tudi več kot 20 % več goriva. Pri vožnji nad 80 km/h je bolj varčno vključiti klimo, kot da bi vozili z odprtim oknom.
  • Redno vzdržujmo svoje vozilo. Slabo nastavljen motor lahko porabi do 50 % več goriva, zaradi zamazanih zračnih filtrov pa se poraba poveča do 10 %.

S seboj vzemite sopotnike.

  • V svetu je znan ukrep »carpooling«, ko se recimo, uslužbenci istega podjetja skupaj pripeljejo v službo in si delijo stroške. Ko potrebujete ali ponujate prevoz po Sloveniji poglejte na www.prevoz.org ali na www.peljime.si.

Avto si delimo z več uporabniki, s tem pa tudi stroške za nakup avtomobila, registracijo, vzdrževanje. Če si avto delita dve osebi, se emisije CO2 prepolovijo, če si ga delijo 4 osebe, pa se zmanjšajo za tri četrtine. Ta ukrep v tujini imenujejo »carsharing«.

Viri:

Nasveti: letalski prevoz

Dejstvo:

  • Emisije letal EU na mednarodnih letih so se po letu 1990 povečale za 87%. Letalski prevoz se je namreč pocenil, stroški vpliva na okolje pa niso nikjer upoštevani.

Priporočila:

  • S pomočjo sodobnih tehnologij, ki omogočajo telekonferenčne povezave na daljavo, se lahko izognemo potovanjem na dolge razdalje, predvsem z letali, ki so veliki povzročitelji emisij toplogrednih plinov.
  • Podnebju prijaznejša alternativa letalskim potovanjem na počitnice so potovanja z vlakom, avtobusom ali avtom z več potniki.
  • Če se potovanju z letalom ne moremo ali nočemo izogniti, lahko uporabimo mehanizem kompenzacijskega plačila (»odpustka«) na www.climatecare.org (ali drugih ponudnikov »carbon offseting«), kjer zbrana sredstva vlagajo v obnovljive vire, učinkovito rabo energije in pogozdovanje, da bi nevtralizirali naše emisije.

Vir:

Splošni nasveti

Priporočila:

  • Kupujmo lokalno pridelano (sezonsko) hrano in hrano, ki je pridelana največ 150 km od mesta bivanja.
  • Kupujmo manj! Kupujmo stvari, ki trajajo dlje! Česar ne potrebujemo več, poklonimo nekomu, ki stvar potrebuje. Ko se stvar pokvari, jo raje popravimo, kot pa zavržemo. Na ta način prihranimo energijo in surovine, pa še manj obremenjujemo okolje z odpadki.
  • Kupujmo izdelke proizvajalcev in trgovcev, ki delajo v smeri zmanjševanja emisij TGP in drugih onesnaževal in jih na takšen način podprimo.
  • Jejmo manj mesa! Živalske farme so velike onesnaževalke s toplogrednimi plini (TGP): živinoreja je ena glavnih onesnaževalk z metanom in dušikovim oksidom. Za primerjavo: enaka površina kmetijske zemlje lahko prehranjuje enega mesojedca ali deset vegetarijancev.
  • Proizvajajmo čim manj odpadkov! Odpadke zbirajmo ločeno in reciklirajmo!
    • V trgovino vedno vzemimo svojo, večkrat uporabljano vrečko.
    • Odločimo se za nakup izdelkov s čim manj embalaže ali tistih, ki jih je mogoče ponovno napolniti. Izberimo nepakirano hrano.
    • Z recikliranjem varujemo naravne vire in varčujemo z energijo.
    • Poleg plastike, kovine, papirja in stekla je treba ustrezno zbirati tudi izrabljene električne in elektronske naprave, varčne sijalke. Računalniki, TV in radijski sprejemniki, avdio in video naprave, kuhinjski aparati, žarnice in varčne sijalke namreč vsebujejo tudi nevarne kemikalije, ki so ob nepravilnem ravnanju škodljive za zdravje in za okolje. Vrnimo jih prodajalcu/distributerju, ki je dolžan poskrbeti za njihovo recikliranje. V Sloveniji:
  • Komunicirajmo od doma – v primeru, da imamo možnost hitrih internetnih povezav, bomo lahko prihranili precej goriva in časa.
  • O okoljskih problemih in rešitvah se pogovarjajmo s prijatelji, znanci, sosedi idr.
  • Naj se sliši naš glas! Pišimo urednikom lokalnih medijev. Pišimo članke v časopise in revije. Pišimo pisma županom, poslancem in ministrom.
  • Podpirajmo organizacije, ki delujejo na področju trajnostnega razvoja! Podprite katero od organizacij, ki deluje na področju podnebnih sprememb in energetske učinkovitosti ter trajnostnega razvoja, ki vpliva na politike in je aktivna pri osveščanju javnosti v Sloveniji.

    Umanoteri lahko namenimo 0,5 % odmerjene dohodnine (davčna številka 39855171).

Koeficienti za izračun

Kako smo iz različnih (u)porab izračunali emisije CO2?

Elektrika v gospodinjstvu

Vpiši število članov v gospodinjstvu ___ .

Vnesite mesečno porabo v gospodinjstvu:

ocena poraba energije količnik pretvorbe letni rezultat
____kWh elektrike iz omrežja x 0,55 *

x 12 mesecev =

kg CO2
SKUPAJ (letno) kg CO2

* Podatki se razlikujejo po posameznih državah glede na primarne vire za proizvodnjo električne energije. Povprečna emisija CO2 na kilovatno uro v Sloveniji (petletno povprečje celotnih emisij toplogrednih plinov v ekvivalentu CO2 od leta 2002 do 2006) znaša 0,55 kg/kWh.
Vir: Inštitut Jožef Stefan, Center za energetsko učinkovitost
Ogrevanje v gospodinjstvu

Vpiši število članov v gospodinjstvu ___ .

Vnesite povprečno mesečno porabo v gospodinjstvu, izračuni CO2 pa so na letni ravni:

__ EUR dalinjsko ogrevanje*

za izračun (cena, ki jo plača gospodinjstvo/0,030 EUR za kWh) x 0,25 kg CO2 na kWh)

(EUR/0,030) x 0,25

x 12 mesecev =

kg CO2
__ m3 topla voda x 17

x 12 mesecev =

kg CO2
__ m3 zemeljskega plina (iz omrežja) x 1,9

x 12 mesecev =

kg CO2
__ kg naftenega plina
(propan-butan v jeklenki)
x 2,9

x 12 mesecev =

kg CO2
__ l kurilnega olja x 2,7

x 12 mesecev =

kg CO2
__ kg rjavega premoga x 4

x 12 mesecev =

kg CO2
SKUPAJ (letno) kg CO2

Ogrevanje s sončno in geotermalno energijo ter na lesno biomaso (drva, sekance, pelete idr.) smatramo za CO2 nevtralno.

Prevoz

Vpiši povprečno število potnikov v avtomobilu ___.

Vnesite mesečno porabo goriva:

__litrov dizelskega goriva x 2,68
x 12 mesec. =
kg CO2
__litrov bencina x 2,31

x 12 mesec. =

kg CO2
__ litri LPG* x 1,68

x 12 mesec. =

kg CO2
__ km prevoženih z vlakom x 0,06

x 12 mesec.=

kg CO2
__ km prevoženih z avtobusom x 0,05

x 12 mesec. =

kg CO2
SKUPAJ (letno) kg CO2

* LPG – utekočinjeni naftni plin ( liquefied petroleum gas)

Neslužbena potovanja iz Ljubljane z letalom v letu dni (povratna vozovnica)

(vir: Climat Care: http://www.climatecare.org/calculators/flights_calc.cfm )

ARGENTINA B.A. 3490 kg CO2
AVSTRALIJA 5140 kg CO2
AVSTRIJA Dunaj 90 kg CO2
BELGIJA Bruselj 220 kg CO2
BRAZILIJA Rio 2800 kg CO2
ČEŠKA Praga 120 kg CO2
DANSKA Kopenhagen 250 kg CO2
EGIPT Kairo 510 kg CO2
ESTONIJA Talin 360 kg CO2
FRANCIJA Pariz 230 kg CO2
GRČIJA Atene 280 kg CO2
INDIJA Deli 1580 kg CO2
INDONEZIJA Djakarta 3160 kg CO2
ITALIJA Rim 140 kg CO2
IZRAEL Tel Aviv 520 kg CO2
JAPONSKA Tokio 2730 kg CO2
JAŽ Johanesburg 2330 kg CO2
KANADA Montreal 1800 kg CO2
KITAJSKA Peking 2180 kg CO2
KUBA Havana 2490 kg CO2
MADŽARSKA Budimpešta 120 kg CO2
MALDIVI 2070 kg CO2
MAROKO 510 kg CO2
MEHIKA Mexico City 2980 kg CO2
NEMČIJA Berlin 180 kg CO2
NEPAL Katmandu 1780 kg CO2
NORVEŠKA Oslo 350 kg CO2
PERU Lima 2780 kg CO2
POLJSKA Varšava 200 kg CO2
PORTUGALSKA Lisbona 460 kg CO2
RUSIJA Moskva 430 kg CO2
ŠPANIJA Madrid 630 kg CO2
TUNIZIJA Tunis 260 kg CO2
TURČIJA Carigrad 300 kg CO2
VELIKA BRITANIJA London 280 kg CO2
ZDA Los Angeles 2910 kg CO2
ZDA New York 1900 kg CO2
skupna emisija kg CO2

V primeru, da v računalu ne najdete želene destinacije, naj vam bo v pomoč povprečna ocena izpustov v treh kategorijah:

  • Kratki leti (po Evropi): 280 kg CO2
  • Srednje dolgi leti : 510 kg CO2
  • Srednje dolgi leti (Indija, Kanada, ZDA): 1.760 kg CO2
  • Dolgi leti (za Avstralijo glej računalo): 2.740 kg CO2

Kako smo določili razrede

Spodnja meja je ravnotežna kvota 2 toni CO2 na prebivalca na leto, ki smo ji odšteli 25 % emisij, ki jih izpuščamo v času, ko smo v službi, v šoli ali na počitnicah , pa tudi ko uporabljamo storitve in izdelke, ki jih kupujemo .

Kot zgornjo mejo smo upoštevali največjo emisijo 20 ton CO2 na leto na prebivalca ZDA.

Zatem smo vzeli vmesne stopnje med spodnjo in zgornjo mejo. Tako smo dobili meje pri 2 , 5, 10 in 15 tonah CO2 na osebo. Emisije, ki jih računamo s tem računalom, ne upoštevajo emisij vseh osebnih emisij (šola, služba, počitnice, storitve, potošnja), zato smo vsako mejo znižali za 25 %. Tako smo dobili 5 razredov:

  1. razred: 0 – do 1,5 tone CO2/osebo
  2. razred: 1,5 – do 3,75 tone CO2/osebo
  3. razred: 3,75 – do 7,5 tone CO2/osebo
  4. razred: 7,5 – do 11,25 tone CO2/osebo
  5. razred: več kot 11,25 tone CO2/osebo

Elektrika

Pet razredov smo povzeli in priredili po standardnih porabniških skupinah po klasifikaciji EUROSTAT-a (letna poraba elektrike slovenskih gospodinjstev na leto: kWh/leto). Za izračun na osebo smo upoštevali statistični podatek, da šteje povprečno gospodinjstvo v Sloveniji 2,8 člana.

  1. Da – luči, RTV, hladilnik, mali gospodinjski aparati (moč do 3 kW) do 600 kWh
  2. Db – kot Da + pralni ali pomivalni stroj (moč do 3–4 kW9) 600 – 1.200 kWh
  3. Dc – kot Db + pralni + pomivalni stroj + bojler (moč do 4–9 kW) 1.200 – 3.500 kWh
  4. Dd – kot Db + pralni + pomivalni stroj + bojler (moč do 6–9 kW) 3.500 – 14.900 kWh
  5. De – kot Dd + termoakumulacijska peč (moč do 9 kW) 14.900 – 20.000 kWh

Viri:

Ogrevanje

Razrede pri porabi energije za ogrevanje smo razvrstili glede na potratnost zgradb. Kot osnovo za energent smo upoštevali zemeljski plin, upoštevali pa smo tudi statistični podatek, da v Sloveniji znaša povprečna površina stanovanja 33 m2 na prebivalca. Na tej osnovi smo določili pet razredov:

  1. nizkoenergijska hiša: 0 – 314 kg CO2/osebo
  2. zelo varčna hiša: 315 – 627 kg CO2/osebo
  3. varčna hiša: 628 – 941 kg CO2/osebo
  4. povprečna hiša: 942 – 1254 kg CO2/osebo
  5. potratna hiša: več kot 1254 kg CO2/osebo

Viri:

Osebni in letalski prevoz

Razrede za obe vrsti prevoza smo izračunali tako, da smo po posameznih razredih sešteli emisije CO2 iz postavk elektrika in ogrevanje ter izračunali razliko do skupne mejne kvote CO2 za posamezni razred. Razliko smo enakovredno razdelili med obe vrsti prometa.