Za družbo blaginje v trdni mreži življenja – Manifest civilne družbe za razvoj Slovenije

Ljubljana, Maribor, Sevnica, 11. januar 2018 – Na začetku leta 2018, ki v luči bližajočih se parlamentarnih in lokalnih volitev prinaša številne priložnosti za politično razpravo, smo civilnodružbene organizacije, ki smo aktivne na področju oblikovanja politik, objavile Manifest za razvoj Slovenije. Z njim želimo v družbi spodbuditi proces oblikovanja nove razvojne miselnosti in preseči vsiljeno enoumje razvojne paradigme neoliberalnega kapitalizma. Manifest je naslovljen na politične in gospodarske akterje, socialne partnerje, civilnodružbene organizacije, izobraževalce, medije in vse druge družbene deležnike, ki lahko k temu pripomorejo.

Kakšno je dobro življenje – in dobra družba – v 21. stoletju?

Za družbo blaginje v trdni mreži življenja – to temeljno vodilo Manifesta povzema njegovo etično držo in razumevanje vrednot, ki so podlaga v njem predlaganih rešitev: spoštovanja, pravičnosti, vzdržnosti, odgovornosti do prihodnjih generacij in globalne solidarnosti.

Kaj se lahko naučimo iz preteklosti in kakšne možnosti vidimo danes?

Po pol stoletja v stalno rast proizvodnje in potrošnje usmerjenega razvoja smo na robu družbenega, ekološkega, gospodarskega in političnega zloma, ki ga lahko povzročijo prepletene krize zaradi spreminjanja podnebja, nasilnih konfliktov, prisilnih migracij, vse večje neenakosti, naraščajoče ksenofobije in finančne nestabilnosti ter manka politične odgovornosti. Avtorji Manifesta ob prepričanju, da imamo za njegovo preprečitev kot družba na voljo tehnologije, znanje in finančna sredstva, izpostavljajo ključna področja, o katerih bi se kot družba morali pogovarjati, jih ponovno poudariti oziroma v zvezi z njimi doseči spremembo miselnosti. Pri tem zastavljajo vprašanja, kot so: Kako živeti, da bomo zanamcem lahko pogledali v oči? Kaj nam o državi povedo najbolj ranljivi deli naše družbe? Kaj bi se moralo zgoditi, da nam ne bi bilo težko plačevati davkov? Rast gospodarstva – zakaj, za koga in za kakšno ceno? In koliko je dovolj?

V drugem delu dokumenta pa so nanizane specifične rešitve, ki prikazujejo možne konkretne odgovore na družbene izzive, poleg tega pa ilustrirajo družbeno vrenje ter akcijo na terenu in kažejo, da so alternativne rešitve ne samo potrebne, ampak tudi možne in že delujoče.

Manifest stoji na ramenih pobude za trajnostni razvoj Plan B za Slovenijo, ki že od leta 2007 pripravlja alternativne razvojne scenarije z vizijo, da bi Slovenija postala država blaginje in kakovostnega življenja v dejavnem sožitju z naravo. Medtem ko je Plan B namenjal največji poudarek okoljskim vidikom trajnosti, so v Manifestu enakovredno zastopane tudi socialne in gospodarske teme.

Manifest stoji tudi ob boku v decembru 2017 objavljene vladne Strategije razvoja Slovenije do 2030, ki po mnenju nevladnih organizacij kot družbeni cilj prekomerno izpostavlja stremljenje k stalni gospodarski rasti, vse družbene podsisteme pa postavlja v vlogo njenega podpiranja in kot taka ne vodi v družbo blaginje za vse, okoljske vzdržnosti in socialne kohezije.

In nenazadnje predstavlja Manifest z vzajemno vsebinsko krepitvijo nevladnega sektorja skupno prizadevanje za širjenje prostora civilne družbe. Ker močna civilna družba pomeni več demokracije, več solidarnosti, več participacije, več pravičnosti, več moči za šibkejše, več nadzora nad oblastjo in izvajanjem politik, več sodelovanja ter več okoljske in družbene odgovornosti.

Manifest je objavljen na spletnem mestu http://bit.ly/ManifestCD.

Več informacij si lahko preberete tukaj.

 

Umanoterin 0,5% kviz – boste strli dovolj orehov za potico?

Dragi prijatelji, podporniki, partnerji in so-aktivisti!

Z decembrom se zaokroža še eno leto izjemnih, manj izjemnih in povprečnih dni, ki pa vsi skupaj tvorijo našo celoto. Smo del zanimivega časa, časa sprememb in premikov in ker lahko samo skupaj dosežemo velike premike, vas vabimo, da se nam pridružite pri spodbujanju delovanja, ki je dobro za vse: za posameznika, za skupnost in za planet.
Read more

Demokracija pod udarom: Krčenje prostora civilne družbe

Ljubljana, 5. 12. 2017 – S posvetom Krčenje prostora civilne družbe, ki so ga organizirali društvo Focus, Umanotera in Ekologi brez meja, so danes v Ljubljani opozorili, da z omejevanjem ali celo izgubo dejavne civilne družbe izgubimo prav vsi, obenem pa je s tem pod vprašaj postavljena tudi demokracija v naši državi. Predstavniki civilne družbe iz Slovenije in tujine so opozorili na trende, ki omejujejo civilno družbo, od prevpraševanja legitimnosti civilne družbe do fizičnih napadov na aktiviste. Primer Švedske je pokazal, da civilna družba igra ključno vlogo pri razvoju in demokratizaciji družbe, ker prinaša več sodelovanja, solidarnosti ter okoljske in družbene odgovornosti.

»Danes smo tu, ker nas zanima, ali bo šla Slovenija po poti Madžarske in številnih drugih držav, ki organizacije civilne družbe in civilne iniciative enačijo s tujimi vohuni in državnimi sovražniki, ali pa si bo za zgled vzela skandinavske države, kjer civilna družba pomembno prispeva k iskanju dobrih rešitev za družbo in okolje,« so namen posveta predstavili organizatorji. »Z današnjim dogodkom želimo temo krčenja prostora za civilno družbo postaviti pod žaromete in jo tam obdržati, dokler se pomen in vloga civilne družbe ne okrepita.« Read more

Dan brez nakupov 2017

Dan brez nakupov (letos 24. 11.) je nastal kot opozorilo na prekomerno potrošnjo. Pozivamo, da ta dan porabite za kaj drugega kot nakupovanje in na ta način opozorite na probleme potrošništva. Nekatere organizacije, ki ozaveščajo o prekomerni potrošnji in nudijo alternative, bodo izvajale različne aktivnosti. Lahko se jim pridružite ali sami organizirate akcijo, se udeležite dogodka, ali preprosto povabite prijatelje na čaj namesto nakupovanja. Počnite kar koli prijetnega, le nakupovanju se odrecite! Sledite nam na FB. Read more

Posvet: Krčenje prostora civilne družbe

5. 12. 2017 med 9. in 13. uro, Mestni muzej, Ljubljana

Posamezniki, skupnosti in organizacije civilne družbe, ki se vključujejo v posvetovanja ali postopke za različne »razvojne« projekte, se vse pogosteje znajdejo pod napadom. Tega ne problematizirajo niti vlade ali vladne institucije niti razvojne institucije – nasprotno, pogosto so ravno vladne institucije tiste, ki ustvarijo pritisk na civilno družbo. Prostor sodelovanja in delovanja okoljskih organizacij in civilnih iniciativ se vztrajno krči, kljub temu, da gre za pomembne deležnike pri snovanju in izvajanju okoljskih in drugih politik. Read more

Vabilo občinam k prijavi interesa za sodelovanje z Umanotero na področju razvoja trajnostnega turizma in ozelenjevanje občinskega proračuna

V Umanoteri smo v letih 2016 in 2017 izvedli projekta Dovolj za vse – skupnostno upravljanje z življenjskimi viri (v sodelovanju z Društvom Focus, Pravno-informacijskim centrom nevladnih organizacij in IPoP) in Napredne občine Slovenije: lokalnim skupnostim prijazni proračuni (s pilotno občino Ajdovščina), v katerih smo lokalne skupnosti spodbujali in podpirali pri uveljavljanju načel trajnostnega razvoja, ki poleg okoljske vzdržnosti prispevajo tudi h gospodarski konkurenčnosti in zaposlovanju. Read more

Po konferenci Dovolj za vse: skupnostno upravljanje z življenjskimi viri ≈ Od besed k dejanjem

»Za blaginjo moramo poskrbeti sami, a skupaj«, so se strinjali udeleženci konference Dovolj za vse – Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri ≈ Od besed k dejanjem. Organizirale so jo Umanotera, Društvo Focus in Pravno-informacijski center nevladnih organizacij, namenjena pa je bila spoznavanju uspešnih tujih in domačih dobrih praks ter iskanju načinov za bolj usklajeno, celovito, skupno delovanje. Prepoznavanje pomembnosti skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri je s svojo udeležbo potrdilo več kot 80 udeležencev – predstavnikov občin, civilnodružbenih organizacij in civilnih iniciativ, izobraževalnih ustanov, podjetij in državne uprave. Udeleženci posveta so iz prve roke spoznali dve navdihujoči tuji praksi – italijanski Razpršeni hotel Borgo Soandri in celovit pristop k uvajanju skupnostnih praks v belgijskem mestu Gent. Da od besed k dejanjem prehajajo tudi slovenske lokalne skupnosti, pa so pokazali predstavljeni projekti spremljana pot v šolo v Novi Gorici, doživljajsko igrišče v Kranju, kolesarska pot v Postojni in skupnostni prostori v kranjskih krajevnih skupnostih.

Read more

Posvet “progresivni” sporazumi ali kako ugrabiti državo

V sodelovanju s sindikatom Mladi plus smo organizirali posvet o aktualnih sporazumih o prosti trgovini in projektu ustanovitve Multilateralnega naložbenega sodišča (MIC). Stuart Trew (Canadian centre for policy alternatives) je v svoji predstaviti poudaril, da sporazumi za multinacionalna podjetja prinašajo udobno in profitabilno okolje brez tveganj na račun ljudi, ki se zaradi sporazumov znajdejo v nestabilnem in prekarnem življenju. Pia Eberhardt (Corporate Europe Observatory) je opozorila, da projekt Multilateralnega naložbenega sodišča pomeni institucionalizacijo zgrešenega sistema, ki temelji na mehanizmu ISDS in bo še naprej omogočal nedopustne tožbe korporacij proti državam. Max Bank (Lobbycontrol) je poudaril, da bo vloga nacionalnih parlamentov v snovanju zakonodaje, zaradi poglavij o regulatornem sodelovanju, ki jih Evropska komisija sistematično vnaša v vse sodobne sporazume, oslabljena. Read more

Kako v Sloveniji vzpostaviti zadružni razpršeni hotel in urediti skupnostni vrt (priročnika)

Doseganje blaginje lahko v Sloveniji zaradi strateškega sonaravnega kapitala poteka na družbeno in okoljsko vzdržen način, celovito in trajno blaginjo pa si lahko zagotovimo le kot skupnost. Lokalne skupnosti, ki so upravljanje z naravnimi in drugimi viri v lokalnem okolju vzele v svoje roke in z njimi upravljajo na vzdržen in sonaraven način, so ustvarile koristi zase in za širšo družbo. Da bi podprli pobudnike in izvajalce skupnostnih projektov, so Umanotera, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij in Društvo Focus v okviru projekta Dovolj za vse: skupnostno upravljanje z življenjskimi viri pripravili priročnika za vzpostavitev zadružnega razpršenega hotela in ureditev skupnostnega vrta. Priročnika sta se pridružila že obstoječim priročnikom za postavitev skupnostne sončne elektrarne, organizacijo spremljane poti v šolo (pešbus in bicivlak) in ureditev skupnostnega prostora v soseski. Vse priročnike na specifičnih področjih spremlja splošni priročnik z navodili za izvajanje skupnostnih projektov neodvisno od njihove specifične vsebine.  Read more