Kako se globalni podnebni dogovor pretoči v nacionalne in lokalne politike – politično in zakonodajno ozadje zaustavitve nevarnih podnebnih sprememb

Sprejetje Pariškega podnebnega sporazuma decembra 2015 je bila pomembna zmaga mednarodne diplomacije. Za dosego njegovega cilja – zadržati dvig globalne temperature občutno pod 2 °C in po možnosti pod 1,5 °C glede na predindustrijsko obdobje – pa je potrebna še veliko večja politična volja in vzpostavitev učinkovitih spodbud vsem družbenim deležnikom za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Umanotera je v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, ki se je v preteklih letih osredotočal na predstavitve dobrih praks, pripravila opis političnega in zakonodajnega ozadja preprečevanja podnebnih sprememb.

Sporočilo za javnost.

2. izdaja vodnika po skupnostnem upravljanju z življenjskimi viri

»Kadar v širših ali ožjih skupnostih na vključujoč način razmišljamo o blaginji, ki jo želimo zase in za svoje otroke, največkrat sanjamo o visoki kakovosti življenja, delovnih mestih, gospodarskem napredku, ohranjeni naravi ter neonesnaženem okolju. Lahko imamo v Sloveniji vse to? Lahko. Bogastvo naših virov je (še) veliko: voda, gozd, rodovitna tla, obnovljivi viri energije, ohranjenost okolja, raznolikost in lepota krajine, biotska raznovrstnost – to so v Sloveniji prepoznani aduti. To so naši življenjski viri. Vendar si celovite in trajne blaginje ne moremo zagotoviti kot posamezniki ali kot posamezne organizacije. Čist zrak, kakovostno pitno vodo, učinkovit javni prevoz – to imamo na nekem območju vsi ali pa tega nima nihče. Blaginjo lahko dosežemo samo, če se povežemo kot skupnost in si za njo skupaj prizadevamo. Lokalne skupnosti so najbolj naraven skrbnik in varuh ohranjanja količine in kakovosti življenjskih virov v svojem okolju. Ti predstavljajo osnovo za trajno blaginjo, ki jo bodo lahko uživali tudi prihodnji rodovi.« Read more

Tradicija, povezovanje, inovativnost – uspešne zgodbe povečevanja dodane vrednosti in dostopnosti podeželskih proizvodov

Ker na slovenskem podeželju nastaja vse več atraktivnih proizvodov iz kmetijske in dopolnilnih dejavnosti, ki pa pogosto niso enostavno dostopni potrošnikom, niti vgrajeni v gostinsko in turistično ponudbo, sta Umanotera in Focus v okviru projekta Dovolj za vse – skupnostno upravljanje z življenjskimi viri organizirala strokovno ekskurzijo z ogledom in predstavitvijo Mlekarne Planika in Kmetijsko gozdarske zadruge Škofja Loka. Planika in Loška zadruga vsaka na svoj način povečujeta dostopnost zdravih, lokalno pridelanih podeželskih proizvodov, po katerih kupci vse bolj povprašujejo, hkrati pa si prizadevata krepiti konkurenčnost in vitalnosti kmetij na svojih območjih. Mlekarna Planika, ki je v 100-odstotni lasti kmetov – zadružnikov tolminske zadruge, odkupuje mleko od kmetov iz Posočja, Idrijskega in Cerkljanskega ter ga predela v tradicionalne in tudi čedalje bolj inovativne izdelke, kot so siri z vršički konoplje, divjim origanom in dimljeno postrvjo iz Soče. Loška zadruga v Domačih kotičkih, ki so del njihovih zadružnih prodajaln, ponuja raznolike prehranske in rokodelske proizvode s kmetij iz Loškega pogorja. Oboji si prizadevajo čim več prodati v svojem lokalnem okolju – Planika tudi močno v navezavi s turizmom – in s tem krepiti lokalno ekonomijo. Podeželje se tako razvija z vzdržnim izkoriščanjem lastnih razvojnih potencialov, delovna mesta ohranjajo poseljeno in živo podeželje, ohranja se privlačnost kmetovanja, lokalne skupnosti pa so odpornejše. Tak način razvoja je tudi okolju prijaznejši, saj ima manj škodljivih učinkov na ekosisteme, spodbuja učinkovito rabo virov in zmanjšuje vpliv na podnebne spremembe. Read more