Napredne občine s proračunskimi mehanizmi učinkovito spodbujajo trajnostni razvoj na lokalni ravni

»Trajnostni razvoj se lahko začne na lokalni ravni in z občinskimi financami ga je mogoče učinkovito spodbuditi«, so se strinjali govorci na današnjem posvetu Napredne občine Slovenije: lokalnim skupnostim prijazni proračuni. Organizirala ga je Umanotera v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije in je bi namenjen predstavitvi koncepta občinskega proračuna kot mehanizma za doseganje trajnostnega razvoja lokalne skupnosti in njegovih družbenih, gospodarskih in okoljskih koristi. Udeleženci posveta so se seznanili z relevantnimi političnimi smernicami, ki bodo usmerjale javno-finančne tokove do 2030, in z viri financiranja ukrepov trajnostnega lokalnega razvoja.

Prepoznavanje pomembnosti ekonomskih inštrumentov za izvajanje trajnostnih občinskih politik je s svojo udeležbo potrdilo več kot 60 udeležencev – predstavnikov občin, razvojnih agencij in stanovskih združenj, Državnega sveta, ministrstev, pristojnih za razvoj, finance, lokalno samoupravo, gospodarstvo ter okolje in prostor, Računskega sodišča, akademske sfere ter slovenske razvojne banke. Na posvetu so bile predstavljene izkušnje naprednih tujih in domačih občin: inovativni javno-finančni mehanizem notranjih naročil (»intracting«) za podporo energetski tranziciji v Mestu Stuttgart, participativni proračun in spodbujanje podjetništva v občini Ajdovščina, razvoj pametnih omrežij v občini Idrija, sistem upravljanja z energijo v občini Škofja Loka ter priprava in pospeševanje financiranja za investicije v trajnostno energijo na območju Primorskih občin.

Občine povezujejo lokalno skupnost na določenem ozemlju. Gre za raven oblasti, ki je najbližja ljudem in ima nalogo zastopati njihov skupni interes. Občine imajo sredstva in vzvode, da zagotovijo razmere, ki omogočajo kakovostno družbeno življenje in trajno blaginjo prebivalcev. Zaradi ozke povezanosti z življenjem ljudi in kljub majhnosti, ki pa jim omogoča tudi večjo okretnost, je vse bolj prepoznana njihova vloga pri reševanju svetovnih vprašanj, kot so odprava revščine, zmanjševanje neenakosti, zagotovitev napredka ter zaščita okolja za sedanje in bodoče generacije. »Ciljev trajnostnega razvoja pa brez uporabe ekonomskih instrumentov ne bo mogoče pravočasno doseči. Davki, subvencije, javna naročila in naložbe so najučinkovitejše orodje, s katerim napredne občine vse lokalne deležnike povabijo v trajnostno zgodbo«, je poudarila Renata Karba iz Umanotere v uvodni predstavitvi koncepta lokalni skupnosti prijaznega občinskega proračuna in njegovih družbenih, gospodarskih in okoljskih koristi.

Državni sekretar na Ministrstvu za finance Tilen Božič je v nadaljevanju spregovoril o proračunu kot ključnem mehanizmu doseganja strateških razvojnih ciljev. K ciljem in rezultatom usmerjeni proračun je ocenil kot predpogoj za racionalnost in varčnost delovanja javnega sektorja in porabe javnih sredstev ter za učinkovito izvajanje politik lokalne ali širše skupnosti.

»Političnim ciljem, ki vključujejo prehod v zeleno, nizkoogljično in krožno gospodarstvo ter trajnostno družbo, sledijo tudi javnofinančni tokovi«, je opozoril predstavnik Generalnega direktorata za okolje pri Evropski komisiji Sven Schade in predstavil evropske finančne mehanizme za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti. Tudi v Sloveniji so lokalne skupnosti prepoznane kot pomembne za ohranjanje okolja, ki je naša ključna razvojna prednost in priložnost. Zato Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad občinam nudi finančne spodbude v obliki ugodnih kreditov za različne naložbe na vseh področjih varstva okolja, ki jih je na posvetu predstavila Mojca Vendramin, vodja Sektorja za promocijo, informiranje in razvoj.

Posvet se je odvil le dan pred začetkom letošnjega Evropskega tedna mobilnosti, ki lokalne skupnosti tradicionalno spodbuja k uvedbi in promociji trajnostnih prometnih ukrepov. V Sloveniji so zaradi razpršene poselitve in slabo razvitega javnega prevoza izzivi na tem področju posebej veliki. Evropska komisarka za promet Violeta Bulc je na posvetu predstavila pomen uravnotežene razvitosti in partnerstva med mesti in podeželjem ter poudarila, da bodo mesta spet v rokah ljudi le s kooperativnim povezovanjem, sodelovanjem, soustvarjanjem in sistemskim načrtovanjem. Ob tem je lokalne skupnosti večkrat povabila k aktivnemu sodelovanju pri oblikovanju evropskih politik.

Predstavniki številnih občin in razvojnih agencij, ki so se udeležili posveta, pa so posebej pozorno spremljali predstavitve navdihujočih dobrih praks uporabe proračunskih mehanizmov za spodbujanja trajnostnega razvoja v lokalnih skupnostih. Direktor urada za varstvo okolja v Mestu Stuttgart Hans-Wolf Zirkowitz je predstavil delovanje občinskega sklada za projekte na področju učinkovite rabe energije, ki se stalno oplaja z ustvarjenimi finančnimi prihranki. Prednosti sistematičnega spremljanja in upravljanja s porabo energije v stavbah, za katere je občina prejela številna priznanja, je predstavila energetska menedžerka občine Škofja Loka Tatjana Bernik. Uspešno zgodbo povezovanja 23 občin in pridobivanja sredstev za pripravo projektov trajnostne energetike je opisal direktor Goriške lokalne energetske agencije Rajko Leban. Župana občin Idrija in Ajdovščina, Bojan Sever in Tadej Beočanin, pa sta govorila o pomenu vključujočega načrtovanja razvoja in porabe občinskih sredstev, poleg tega pa še o izkušnjah na področju spodbujanja podjetništva in priložnostih, ki jih lokalni skupnosti prinese pilotna vključitev v visokotehnološki projekt na področju pametnih omrežij. Dr. Janez Nared z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU pa je za uspeh razvoja občin še posebej poudaril potrebo po strateškem načrtovanju ter povezovanju občin v funkcionalne regije.

Sporočilo za javnost je objavljeno tukaj.

 

 

Posvet je bil organiziran v okviru projekta Ozelenjevanje občinskega proračuna, ki ga izvaja Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, sofinancira pa ga Ministrstvo za okolje in prostor. Posvet sofinancirajo tudi Urad za UNESCO, Mestna občina Ljubljana in Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad.