Na tej podstrani predstavljamo zanimive povezave na nekatere publikacije in spletne strani.

  • Predavanje Lučke Kajfež Bogataj o podnebnih spremembah: http://izs.mitv.si/asset/n3h6gYQgR6MXQWoxT
  • Predavanje Saša Medveda o obnovljivih virih energije: http://izs.mitv.si/asset/dNcc5vTZKeqTjNJf4
  • Kratek vodič po tujih in slovenskih okoljskih znakih za različne izdelke, od prehrane do pohištva, najdete tukaj.
  • Poročilo »2052: Globalna napoved za naslednjih štirideset let« odpira možnost, da človeštvo ne bo preživelo, če bo ostalo na poti prekomerne porabe in kratkoročnosti. V poročilu avtor Jorgen Randers sproža bistvena vprašanja: Koliko ljudi lahko živi na Zemlji? Ali se bo sesula vera v neskončno rast? Kje se bo izboljšala kakovost življenja in kje se bo znižala? Več, tudi s povzetkom ključnih ugotovitev poročila, na http://www.clubofrome.org/?p=703
  • Preklopi na sonce je slovenski del evropskega projekta EnergizAIR, v katerem poleg Slovenije sodelujejo Belgija, Italija, Francija in Portugalska.Vsak dan objavljamo podatke o tem, koliko električne energije ali tople vode bi lahko v preteklih sedmih dneh proizvedlo povprečno slovensko gospodinjstvo, če bi imelo doma sončno elektrarno ali solarni termalni sistem.
  • Društvo DONDES je izdalo knjigo Narava kot vrednota, ki sta jo uredila dr. Gregor Torkar in dr. Boštjan Anko. Prinaša prispevke o Naturi 2000, ustanavljanju naravnih parkov, javnem interesu, biblični etiki, vrednotenju drevesne dediščine in krajinski pestrosti. Več: http://www.naravnadediscina.org/?page_id=53
  • Greenpeace je objavil poročilo Lekcije iz Fukušime (Lessons from Fukushima), ki dokazuje, da jedrska katastrofa v Fukušimi ni bila posledica naravne nesreče, temveč pomanjkljivega vlaganja v varnostne ukrepe in odpovedi japonskih pristojnih institucij. Poročilo na http://www.greenpeace.org/international/en/publications/Campaign-reports/Nuclear-reports/Lessons-from-Fukushima/
  • Zadnje UNHCR-jevo poročilo z naslovom Biti begunec je sad dela raznolikih raziskovalnih skupin na terenu, vključujoč osebne in skupinske razgovore z begunci, prosilci za azil in osebami brez državljanstva, ki začasno ali stalno bivajo v srednjeevropskih državah, tudi v Sloveniji. Del raziskave oziroma poročila, ki se nanaša na Slovenijo, se dotika življenjskih razmer prosilcev za azil, ki so nastanjeni v azilnem domu v Ljubljani,  integracijski hiši v Mariboru, centru za tujce v Postojni ali pa bivajo v zasebnih prebivališčih. Poročilo na: http://www.unhcr-centraleurope.org/si/pdf/aktivnosti-unhcr/enake-pravice-glede-na-starost-spol-in-raznolikost/biti-begunec-2010.html
  • Omogočiti mestom, da na razumljiv, pregleden in evropsko primerljiv način informirajo svoje prebivalce tako o trenutni kakovosti zraka kot tudi o napovedi kakovosti zraka je bil eden od treh ciljev projekta CITEAIR II. Drugi cilj je bil pomagati mestom do oblikovanja skupnega sistema vodenja izpustov onesnaževal zraka in toplogrednih plinov, s pomočjo katerega bodo lažje prišla do tistih ukrepov, ki hkrati izboljšujejo kakovost zraka in zmanjšujejo njihov ogljični odtis. Primerjava kazalnikov onesnaženosti zraka in izpostavljenosti onesnaženju v prometu pa mestnim oblastem pomaga pri ugotavljanju, kakšna in kako trajnostna je mobilnost v njihovih mestih. Več o projektu na http://www.rec-lj.si/projekti/CITIAIR/aktualno-citiair.htm
  • Strokovni vodnik po dvomih o globalnem segrevanju avtorja Johna Cooka prepričljivo prikazuje, da je trditev, da ljudje povzročamo globalno segrevanje, zasnovana na mnogih neodvisnih dokazih. Podnebni skeptiki se pogosto osredotočijo le na kamenček v mozaiku, zanikajo pa celo vrsto dokazov. Naše podnebne se spreminja in mi s svojimi izpusti toplogrednih plinov k temu pripomoremo levji delež. Strokovni vodnik spodbuja k celoviti obravnavi vseh dejstev o podnebnih spremembah, kar nam omogoča razumeti svet okoli nas in sprejemati ustrezne odločitve za prihodnost. Vodnik v slovenskem jeziku na http://www.skepticalscience.com/translation.php?lang=22
  • Nova študija opozarja, da v severnem delu Srednje Evrope zaradi izgub habitata morda za nekatere travniške in gozdne vrste prihaja do nepovratnih sprememb. Povzetek študije na http://ec.europa.eu/environment/integration/research/newsalert/pdf/266na7.pdf