PETICIJA – ustavite veterno elektrarno na Volovji rebri

/in

Na pobudo tednika Mladina je DOPPS pripravili PETICIJO, v kateri pozivajo predsednika vlade, naj se zavzame, da se aktivnosti za postavitev vetrne elektrarne na Volovji rebri ustavijo. Peticiji, ki jo je podprla cela vrsta zelo uglednih državljanov, se je pridružila tudi Umanotera.

Podpišete jo lahko na spletni strani Mladine:
http://vetrnice.mladina.si/

Ozadje

Pred dnevi je okoljsko ministrstvo izdalo gradbeno dovoljenje za postavitev vetrne elektrarne na Volovji rebri. To je izjemno slaba novica za celotni sistem varstva narave v Sloveniji. Malokatero območje v Sloveniji ima na svoji strani tako dobre naravovarstvene in pravne argumente in tako dobro podporo civilne družbe kot Volovja reber. Odločitev okoljskega ministrstva pomeni jasno sporočilo investitorjem: v Sloveniji ni takšnega območja, kamor se z dovolj pritiska vetrne elektrarne ne bi dalo postaviti. Investitorji so sporočilo vzeli zares: spet se govori o VE na Nanosu, na Goliču, na Vremščici, na Petrinjskem krasu…

Pod pretvezo domnevnega varstva okolja nam grozi uničenje najvrednejših delov slovenske narave!

Posredujete peticijo naprej: kolegom, prijateljem, znancem,  in proskrbite, da jo tudi oni razširijo  na čim več naslovov.

Zdaj ne gre več le za Volovjo reber. Gre za vprašanje, ali je za slovenske okoljske oblasti sploh kakšen kotiček narave dovolj dragocen, da se bodo pripravljene boriti za njegovo ohranitev.

Peticija za ohranitev Volovje rebri

Podpisniki pozivamo predsednika vlade Republike Slovenije g. Janeza Janšo, da se zavzame, da se aktivnosti za postavitev vetrne elektrarne na Volovji rebri ustavijo.

Država je večinski lastnik investitorja javnega podjetja Elektro Primorska, zato je odločitev o preklicu gradnje tudi v vaših rokah.
Volovja reber sodi med najdragocenejša območja ohranjene narave v Sloveniji. Zato ker je to območje izjemne krajinske lepote. Zato ker so tu obsežna suha travišča z izjemno bogatim rastlinstvom in živalstvom. Zato ker je območje del pogorja Snežnika, ki velja za eno najobsežnejših območij z lastnostmi divjine v Sloveniji. In končno zato, ker je tukajšnja združba ptic med najbogatejšimi v državi.

Zaradi izjemnih naravnih lepot je bila Volovja reber določena za vključitev v Regijski park Snežnik. Območje tudi izpolnjuje merila za vključitev v evropsko ekološko omrežje Natura 2000.

Vetrne elektrarne lahko pripomorejo k zmanjševanju toplogrednih plinov. Zato jih države povsod po svetu obilno subvencionirajo, saj je njihova ekonomska učinkovitost skromna. Slovenija proizvodnjo vetrne elektrike spodbuja z zajamčeno visoko odkupno ceno. A postavitev vetrnih elektrarn je smiselna le v primeru, ko je izkoristek vsaj delno opravičljiv in ko poseg ne prizadene najdragocenejše narave. Če ta dva pogoja nista izpolnjena, pa gre dejansko za uničevanje narave pod pretvezo domnevnega varstva okolja.
In prav to se bo zgodilo v primeru Volovje rebri. Uničili bomo enega najvrednejših delov slovenske narave pod pretvezo domnevnega varstva okolja.

Otvoritveni podpisniki:

• akademik prof. dr. Boštjan Žekš, predsednik SAZU
• prof. dr. Peter Trontelj, predavatelj zoologije in evolucije na Univerzi v Ljubljani
• dr. Mihael Tomšič, nekdanji minister za energetiko
• prof. dr. dr. h. c. Dušan Mlinšek
• Vlado Žabot, pisatelj, Ljubljana
• doc. dr. Nejc Jogan, predavatelj botanike na Univerzi v Ljubljani
• akademik prof. dr. Jože Trontelj, podpredsednik SAZU
• prof. dr. Boštjan Anko, profesor krajinske ekologije v pokoju
• Alenka Puhar, publicistka, Ljubljana
• prof. dr. Mitja Kaligarič, univerzitetni predavatelj botanike in ekologije rastlin
• Leon Kebe, strokovni vodja Notranjskega regijskega parka
• Marjeta Keršič Svetel, Ljubljana
• dr. Gregor Torkar, predsednik Društva za ohranjanje naravne dediščine Slovenije
• akademik prof. dr. Saša Svetina, predstojnik Inštituta za biofiziko MF
• Marjana Lipovšek, koncertna in operna pevka, Ljubljana
• akademik prof. dr. Matija Horvat, kardiolog
• Alenka Gerlovič, akademska slikarka
• prof. dr. Miha Adamič, predavatelj ekologije divjadi na Univerzi v Ljubljani
• dr. Matej Lipovšek, nevrokirurg, Maribor
• doc. dr. Ivan Kos, predavatelj ekologije živali na Univerzi v Ljubljani
• mag. Andrej Aplenc, Ljubljana
• Željko Kozinc, pisatelj, Ljubljana
• dr. Tomi Trilar, vodja Kustodiata za nevretenčarje, Prirodoslovni muzej Slovenije
• dr. Jurij Kunaver, redni profesor v pokoju, doktor geografskih znanosti
• akademik prof. dr. Ljubo Golič, prof. kemije v pokoju
• Andrej Medved, direktor DOPPS
• Ignac Gregorač, arhitekt
• Draga Ahačič, publicistka, Ljubljana
• Alenka Bizjak, Ljubljana

Več informacij:
Marjana Ahačič
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije DOPPS
Tržaška cesta 2, p.p. 2990
SI – 1000 Ljubljana
Telefon: 01 426 58 75, 051 39 55 14
Telefax: 01 425 11 81

Izbira okolju bolj prijaznega avtomobila

/in

Sami lahko izberemo avto, ki ima manjšo emisijo CO2 in tako prispevamo k manjši obremenitvi okolja. Trgovci avtomobilov pa so obvezani informacij o porabi goriva in emisiji CO2 za nove avtomobile postaviti na vidno mesto. ZPS je na pobudo Umanotere preverila stanje v 12 avtomobilskih salonih in kako lahko potrošniki dobimo te podatke.

Celoten članek:  /Neprijetna resnica/VIP_clanek_avto_CO21_ZPS_feb_2007.pdf VIP_clanek_avto_CO21_ZPS_feb_2007.pdf  

Zaključek: Računamo na boljše čase
Rezultati pregleda prodajnih salonov avtomobilov kažejo, da so pri nas potrošniki, ki želijo kupovati izdelke tudi po merilih za ohranjanje okolja in zdravja, prikrajšani za popolne informacije. Kritike so usmerjene še posebej na državne organe, ki niso poskrbeli za izvajanje zakonodaje, kar vsekakor ni v prid sprejeti okoljski strategiji.

Več o tem kako:
– kupim varčni avto
– varčno vozim in takoj prihranim