KAKŠEN JE PA VAŠ CO2 ODTIS?

/in

Ljubljana, 27.5.2009 – Po rezultatih spletnega kalkulatorja v okviru akcije »Izračunaj svoj CO2 odtis« vsak posameznik z rabo električne energije, ogrevanjem in transportom v ozračje izpusti povprečno skoraj 9 ton CO2 na leto. Če prištejemo povprečno še vsaj 5 ton, ki nastanejo na delovnem mestu in v šoli ter pri proizvodnji in transportu hrane ter izdelkov, ki jih kupujemo, vsak posameznik pridela vsaj 14 ton tega toplogrednega plina, kar je 7 krat več, kot je narava sposobna nevtralizirati v enem letu.

V okviru kampanje »Energija si, bodi učinkovit« je od sredine marca do sredine maja potekala akcija »Izračunaj svoj CO2 odtis« z nagradno igro za vse, ki so na spletni strani izpolnili spletni kalkulator in izmerili svoje izpuste CO2.

Kljub temu, da so na spletu že dosegljivi podobni kalkulatorji ogljičnega odtisa, je bil odziv na nagradno igro zelo dober, saj je kalkulator do 15. maja izpolnilo 2205 obiskovalcev, ki so se potegovali za energetsko učinkovite nagrade. Aktualnost problematike izpustov CO2 in podnebnih sprememb potrjuje dejstvo, da je zastavljeni cilj, da bi k izpolnjevanju kalkulatorja pritegnili 1000 članov gospodinjstev, kar dvakrat presežen.

Kot so pokazali rezultati izpolnjenih kalkulatorjev obiskovalcev nagradne igre, na področju rabe električne energije, ogrevanja in transporta posameznik v ozračje vsako leto izpusti skoraj 9 ton CO2. Poleg tega nastane povprečno še vsaj 5 ton na delovnem mestu in v šoli, pri proizvodnji in transportu hrane ter izdelkov, ki jih kupujemo. Skupaj torej vsaj 14 ton tega toplogrednega plina. Če upoštevamo, da lahko narava v enem letu nevtralizira 2 toni CO2 na osebo, udeleženci v akciji kar 7 krat presegajo priporočeno količino.

Največji presežek izpustov se je pokazal na področju ogrevanja – 4,7 ton, sledi prevoz s presežkom 2,7 ton, pri porabi električne energije pa presežek znaša približno pol tone (530 kg) CO2. Razkorak med priporočenim in realnim odtisom je pogosto zelo velik, zato obiskovalci ob koncu izpolnjevanja kalkulatorja prejmejo nasvete, s katerimi lahko v kratkem času v skladu s Kjotskim protokolom zmanjšajo svoj odtis za 8 odstotkov.

Ker nagradna igra ni bila pogojena z višino CO2 odtisa, predvidevamo, da so uporabniki večinoma vpisovali pravilne podatke, kar kažejo tudi rezultati povprečnega odtisa, ki v primerjavi s statističnimi analizami kažejo na povečanje izpustov. Vzorec, ki je omogočil izračun posameznikovega CO2 odtisa, statistično ni reprezentativen za celo populacijo Slovenije, ampak velja za obiskovalce, ki so izpolnili spletni kalkulator. Višina odtisa pa nakazuje na višji življenjski standard.

K uspešni izvedbi akcije so pripomogli člani Mreže družbeno-poslovne koristnosti Sinergija, ki podpira kampanjo »Energija si, bodi učinkovit« in povezuje družbeno koristne pobude za učinkovito rabo energije s poslovno uspešnostjo podjetij v mreži.

Investitorja projekta sta Informa Echo in HSE, strokovni partner projekta je Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, sofinanciralo pa ga je Ministrstvo za okolje in prostor, direktorat za evropske zadeve in investicije, sektor za aktivnosti URE in OVE.

11 članov mreže (Dnevnik, Informa Echo, Najdi.si, PRO Plus, Pošta Slovenije, Skupina HSE, Sončeve pozitivke, Telekom Slovenije, Umanotera, Večer, Žurnal24) ter podjetji Planet 9 (portala planet in siol) in Teledat (portala bizi in tis) so s spletnim oglaševanjem akcije omogočili bistveno večji doseg porabnikov energije, hkrati pa so k sodelovanju spodbudili tudi svoje zaposlene. Uresničevanje ukrepov URE namreč ni pomembno samo v gospodinjstvu, temveč ima prav takšno težo tudi naše ravnanje na delovnem mestu (oz. v šoli). Od 16. marca do 15. maja je spletna stran kampanje tako zabeležila 10.527 obiskov.

Pri izvedbi akcije pa so sodelovali še drugi člani mreže Sinergija, ki so prispevali nagrade ter omogočili spletno izvedbo kalkulatorja in spremljanje vsebin, in sicer: Consoriana, Danfoss, Delo, Gorenje, IPROM, Mercator, Merkur, mimovrste, Press clipping, RTV Slovenija, STA, Valicon, Virtua. V šolskem letu 2009/10 pa bo izračun CO2 odtisa iz akcije »Izračunaj svoj CO2 odtis« kot redni program v okviru programa »Podnebne spremembe« vključen tudi v učni program Ekošol.

Kljub zaključeni nagradni igri pa spletni kalkulator še vedno ostaja aktiven. Če tega še niste storili, si lahko še vedno izračunate svoj CO2 odtis in tako v nekaj korakih spoznate, kako se vaš način življenja in obnašanja neposredno odraža v podnebnih spremembah. Odkrijte, kolikšno »ogljično sled« puščate in kako lahko z nekaj enostavnimi ukrepi pomagate pri zajezitvi neželenih vplivov, ki ogrožajo naš skupni obstoj na Modrem planetu. Najdete ga na ­spletni povezavi­, kjer so objavljeni tudi nagrajenci.

Od začetka aprila sta kampanja »Energija si, bodi učinkovit« in pobuda/skupina »Izračunaj svoj CO2 odtis« tudi na Facebooku. Pridružite se ­kampanji in skupini.­

UMANOTERA POZDRAVLJA ZAKON O GOJENJU GS RASTLIN

/in

Zakon bo prvič vpeljal kakršnekoli omejitve gojenja GS rastlin v Sloveniji, pomembna pa bodo tudi zaščitna določila v podzakonskih aktih. Umanotera se zato pridružuje mnenju Inštituta za trajnostni razvoj (pdf).

Poslanci bodo ta teden končno odločali o sprejetju Zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami. Kmetijsko ministrstvo je zakon sicer začelo pripravljati že pred tremi leti. S sprejetjem zakona bodo prvič vpeljane kakršnekoli omejitve gojenja GS rastlin v Sloveniji; doslej bi teoretično lahko kdorkoli in kakorkoli posejal v EU dovoljene GS rastline (trenutno je to sicer le koruza tipa MON810, ki izloča strup proti nekaterim žuželkam).

Umanotera se pridružuje stališču Inštituta za trajnostni razvoj glede zakona in nadaljnjega urejanja rabe GSO v kmetijstvu in hrani (in krmi), ki je naslednje:

  • Sprejem zakona podpiramo zato, ker bo odpravil sedanjo pravno praznino, ko je dovoljena gojitev vseh GS rastlin, ki so ali bi še bile odobrene za gojenje na ravni EU.
  • Zakon mora biti učinkovita zaščita pred neželeno prisotnostjo GSO (t.j. onesnaževanjem) v okolju, hrani in krmi v Sloveniji. Zakon je dobra osnova za to, saj je glede na druge države med najbolj omejevalnimi v EU. Vendar pa bo učinkovita zaščita dosežena šele s sprejetjem ustreznih podzakonskih aktov o varovalnih pasovih. Pri določanju širine teh pasov je treba (a) upoštevati vse specifične razmere v Sloveniji (geografsko-podnebni dejavniki, drobna posestna struktura, gosta poseljenost s čebelami, velik delež Nature 2000 ipd.); ter (b) izhodišče mora biti meja detekcije GSO oz. 0,1% prisotnosti GSO v pridelkih, saj meja za označevanje (0,9% prisotnost GSO) velja le za nenamerno in tehnično neizogibno prisotnost.
  • Ne glede na sprejem zakona mora Slovenija čim prej sprejeti varnostni pridržek za gojenje koruze MON810, saj je po našem mnenju za to na voljo dovolj tujih študij.
  • Slovenija mora kot država članica EU nastopati z jasno izdelanim mnenjem in strategijo nasprotovanja novim odobritvam GSO v EU, si prizadevati za prenos odločanja o gojenju GS rastlin na raven držav članic in za samoodločbo lokalnih skupnosti. Še zlasti si mora prizadevati, da najvišja dovoljena primes GSO v semenskem materialu ne bo višja od 0,1%.

Poslance zato pozivamo, da zakon sprejmejo v predlagani obliki, in si prizadevajo za nadaljnje korake za zagotovitev suverenosti kmetijstva v Sloveniji in za večjo trajnostno usmerjenost le-tega. Sodobno kmetijstvo, še najmanj slovensko, ne potrebuje tvegane genske tehnologije, ki koristi le dobičkom multinacionalk. Potrebujemo trajnostne tehnologije pridelave, ki bodo sposobne zagotavljati dovolj kakovostne in varne hrane ter obenem ohranjati naše okolje. 

Stik: Anamarija Slabe, Inštitut za trajnostni razvoj, tel. (01) 4397 465, GSM 041 725 991, ­www.itr.si­.

KONFERENCA ZELENI IZZIV

/in

Ljubljana, 14. maj (STA) — V Ljubljani se je zgodila prva slovenska konferenca Zeleni izziv, ki se posveča vprašanju bolj okolju prijaznih informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT). Sektor IKT je namreč odgovoren za okoli dva odstotka vseh svetovnih izpustov toplogrednih plinov, trg okolju prijaznih IKT izdelkov in rešitev v Sloveniji pa je še precej nerazvit.

Kot je v uvodu povedala direktorica slovenske fundacije za trajnostni razvoj Umanotera, ki skupaj z revijo Sistem organizira današnjo konferenco, Vida Ogorelec Wagner, je trg okolju prijaznih IKT rešitev in proizvodov v Sloveniji še zelo nerazvit, tako na strani povpraševanja kot ponudbe.

Prav zato so se po besedah Ogorelec Wagnerjeve odločili za organizacijo konference, na kateri so želeli predstaviti celoten spekter vprašanja okolju prijaznih IKT proizvodov in rešitev. Pri tem je bilo potrebno poudariti, da so ukrepi za reševanje gospodarske in podnebne krize sinergični.

Evropski komisar za znanost in raziskave Janez Potočnik je v video nagovoru iz Bruslja povedal, da se v času svetovne finančne in gospodarske krize institucije EU in države članice upravičeno posvečajo iskanju rešitev za gospodarske težave, vendar pa pri tem ne smejo zanemariti vprašanj podnebnih sprememb, novih okolju prijaznih virov energije, zagotavljanja pitne vode, globalnih pandemij in svetovne varnosti.

Pr tem je poudaril, da je na vseh omenjenih področjih ključno tesno sodelovanje vseh ravni znotraj držav, v okviru EU in na globalni ravni, saj nas protekcionistični ukrepi kljub nazivu pred temi izzivi na bodo uspeli zaščititi.

Evropska komisija si po Potočnikovih besedah prizadeva za prehod na nizkoogljično gospodarstvo, pri čemer imajo IKT zelo pomembno vlogo pri vzpostavljanju učinkovitega in sodobnega energetskega omrežja, tehnološkemu razvoju v gradbeništvu, prehodu na okolju prijazne tovarne prihodnosti in pri proizvodnji zelenih avtomobilov.

Cilj Evropske komisije je vlaganje v inovativno in čisto IKT, je zatrdil in dodal, da je za raziskave na področju IKT v okviru sedmega okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj namenjenih največ področij med tematskimi področji. Poleg tega bo komisija sredstva zanje povečala z 1,1 leta 2010 na 1,7 milijarde evrov leta 2013.

Federica Troni iz svetovalnega podjetja Gartner je medtem dejala, da proizvodnja in uporaba vseh oblik IKT opreme povzroči za okoli dva odstotka svetovnih izpustov toplogrednih plinov, kar je enakovredno letalskemu sektorju.

IKT po navedbah Tronijeve na okolje učinkujejo na več ravneh. Prvo raven predstavljajo izpusti toplogrednih plinov zaradi IKT, odpadki, ki nastanejo ob uporabi IKT, okolju škodljive in strupene snovi v IKT napravah ter uporaba redkih in neobnovljivih virov za njihovo proizvodnjo.

Največji del odsluženih osebnih računalnikov (leta 2007 jih je bilo 160 milijonov) še vedno konča na smetiščih v različnih delih sveta (32 odstotkov), 41 odstotkov jih je shranjenih nekje v skladiščih in omarah, le 27 odstotkov pa jih je recikliranih.

Tronijeva je izpostavila tudi pozitivne učinke IKT skozi nadomeščanje potovanj, izboljšanje upravljanja prometa, e-upravo in e-poslovanje, okoljske nadzorne sisteme (inteligentne stavbe), kot tretjo raven učinkov IKT pa je omenila potencialne učinke na dolgoročne družbeno-ekonomske spremembe v prid manjši energetski intenzivnosti gospodarstev.

Proizvodnja in uporaba IKT je bila do sedaj zelo neučinkovita, zato mora iti celoten sektor po besedah Tronijeve na "dieto". Veliko manevrskega prostora imajo podjetja na področju zmanjšanja uporabe energije osebnih računalnikov in povezanih zunanjih naprav, ki predstavljajo okoli tretjino vse porabe energije v IKT sektorju.

Več: ­http://www.zeleni-izziv.si/­.