Ozaveščevalna akcija Voda – Ekologija – Varčevanje


Letošnje poletje s pobudnikom kampanje, družbo TAM-TAM, izvajamo ozaveščevalno akcijo "Voda – Ekologija – Varčevanje", ki opozarja na odgovorno rabo naravnih virov.

voda_iz_pipe_KONCNI.jpg


Ideja in pobuda kampanje: TAM-TAM, zanj Tomaž Drozg


Sodelavci: Ranko Novak (design), Dragan Arigler (fotografija), dr. Lučka Kajfež Bogataj (tekst) in Umanotera.


Naklada: 600 kos City plakat (140 x 200 cm)

Distribucija: Nacionalno

Kampanja: julij 2009 do december 2009

voda_iz_pipe_KONCNI.jpg

ZELENA PISARNA 2009 IN PRVI UMANOTERIN CERTIFIKAT RITUALI EKO-PRAKTIK

­

Na Nedeljskem teku PLANET za PLANET je predsednik Državnega zbora dr. Pavle Gantar podelil priznanja Zelena pisarna 2009 in prvi Umanoterin certifikat Rituali eko-praktik, ki ga je prejela Mladinska knjiga Založba. Več

­­

AKR_3091.resized.JPG

RADIJSKA ODDAJA OB 5. JUNIJU, SVETOVNEM DNEVU OKOLJA

Ob podpori Urada za UNESCO V Sloveniji je Umanotera pripravila posebno radijsko oddajo v okviru mednarodnega leta okolja. Ob svetovnem dnevu okolja se bo predvajala na frekvencah mnogih radijskih postaj po vsej Sloveniji.

5. junija bo tudi svetovna premiera dokumentarnega filma Zemlja – naš dom. Film bo predvajala tudi TV Slovenija na drugem programu ob 20. uri.

Radijski program predstavlja okoljske izzive, s katerimi se srečuje in se bo spoprijemala sodobna družba. Kaj nam prinašajo podnebne spremembe, kako že spreminjajo življenja milijonov ljudi, kaj so spremembe v okolju v zgodovini Zemlje pomenila za razvoj in propad civilizacij, kaj se lahko naučimo iz zgodovine? S kakšnimi izzivi se v okviru okolja srečuje mednarodna skupnost danes, kakšni bodo izzivi jutri?

Pridružite se pobudi in prisluhnite oddaji tudi ­­preko spletne strani Umanotere­ in Urada za UNESCO V Sloveniji. Vabljeni!

­
ZEMLJA – NAŠ DOM, dokumentarni film
TVS II, 5. JUNIJA OB 20.00

V 200.000 letih je na Zemlji človeštvo postavilo na glavo ravnotežje, ki se je oblikovalo v 4 milijardah let evolucije na planetu. Cena, ki jo plačuje, je visoka in človeštvo se mora čim prej zavedati svojega prevelikega plenjenja zemeljskega bogastva in spremeniti vzorce potrošnje. Z edinstvenimi posnetki iz več kot 50 držav sveta, vse je posneto iz zraka, z dokumentarnim filmom ZEMLJA – NAŠ DOM je Yann Arthus-Bertrand položil temeljni kamen za zgradbo, ki jo moramo graditi mi vsi skupaj.

Dokumentarni film ZEMLJA – NAŠ DOM bo največji dogodek na svetu, prvič bo predvajan na isti dan v več kot 50 državah sveta. Predvajan bo 5. junija 2009 na svetovni dan okolja, večinoma zastonj in to v kinu, na TV, DVD in medmrežju.

Soustvarjalec scenarija in režiser Yann Arthus-Bertrand je začutil potrebo ustvariti film pod vplivom izjemnega vtisa, ki ga je na gledalce napravil Al Gorov film Neprijetna resnica. Seveda je od produkcije do snemanja in montaže tako ambicioznega projekta naletel na mnoge ovire. Film ZEMLJA – NAŠ DOM, ki je njegov režijski prvenec, je posnet popolnoma v HD tehniki iz helikopterja. Morali so premagati tehnične ovire v zvezi s kamero in snemalnimi pogoji, ki so se spreminjali iz države v državo. Film so delali brez scenarija, imeli so le eno stran sinopsisa.

V jedru filma je jasno sporočilo: imamo večji vpliv na Zemljo kot ona lahko prenese. Smo preveč potrošniški in preveč smo izčrpali naravna bogastva. Iz zraka lahko vidimo zemeljske poškodbe. Film razmišlja o nastalem položaju in nas priganja k ukrepanju. Daje težo argumentom okoljevarstvenih organizacij, ki nas svarijo pred pretirano potrošnjo. Prav zaradi tega je bil film distribuiran kot še nikoli doslej: zastonj, kamorkoli je mogoče. Tako naj bi film prišel do ljudi, katerih potrošnja ima direkten vpliv na Zemljo, da bi začutili potrebo spremeniti svoje življenje. Režiserja je pri nastajanju besedila, ki je seveda kritično, navdahnila knjiga znamenitega ameriškega okoljevarstvenika Lesterja Browna Država sveta. Scenarij mu je pomagala oblikovati Isabelle Delannoy. Glasbo je ustvaril Armand Amar, eden najboljših francoskih glasbenikov in poznavalcev svetovne glasbe.

Režiser je pri ustvarjanju ritma filma želel, da si film vzame svoj čas. Veliko prizorov je v počasnem gibanju. Ugajala mu je predvsem opazovalna funkcija filma. Film naj bi ljudi pripravil k poslušanju, razmišljanju.