Dr. Janez Potočnik bodoči evropski komisar za okolje

/in

V Umanoteri pozdravljamo odločitev predsednika evropske komisije Joseja Manuela Barrosa, da dr. Janezu Potočniku v novi sestavi Evropske komisije dodeli resor za okolje. Menimo, da gre za veliko priznanje dosedanjemu delu dr. Potočnika.

Direktorica Umanotere Vida Ogorelec Wagner je v prvi čestitki dr. Potočniku med drugim zapisala:

"Menim, da je to odlična novica za prihodnjo ambiciozno okoljsko politiko Evropske unije, hkrati pa tudi veliko priznanje vam osebno. Zaupnica, ki vam jo je gospod Baroso izrekel ob predlogu za imenovanje na to mesto, je izraz prepoznavanja vaših sposobnosti, da boste uspešno združevali ambiciozno vizijo trajnostnega razvoja s priložnostmi, ki jih tretja industrijska revolucija prinaša Evropi, pa tudi svetu. To je lepo izraženo v vaši izjavi pred enim letom na poslovni konferenci v Portorožu "Globalno gospodarstvo bo trajnostno naravnano, ali pa ga ne bo! Evropa bo zelena celina, ali pa je ne bo!", ki jo pogosto citiram."

V Umanoteri se sodelovanja z dr. Potočnikom veselimo in mu želimo veliko uspeha pri delu na odgovornem mestu evropskega komisarja za okolje.

Predaja podpisov peticije v kampanji Ukrepaj zdaj!

/in

V ponedeljek, 16. novembra 2010, so pobudniki kampanje Ukrepaj zdaj! predsedniku vlade Borutu Pahorju predali 9.000 podpisov peticije.

ukrepaj_zdaj1.jpg

FOTO: STA

Pobudniki kampanje Ukrepaj zdaj! predsednika vlade Boruta Pahorja pozivajo, da se osebno zavzame za sprejem ambicioznega in pravičnega dogovora v Koebenhavnu ter da popelje Slovenijo na pot nizkoogljične družbe. Pobudniki kampanje, ki jo je do sedaj podprlo že 30 različnih organizacij, so predsednika vlade tako pozvali, da se s preusmeritvijo Slovenije v nizkoogljično družbo zapiše v slovensko zgodovino.

»Velika podpora kampanji, katere jasen dokaz je že več kot 9.000 podpisov peticije, je izraz splošnega javnega mnenja, da so podnebne spremembe največja grožnja, s katero se spopadamo v 21. stoletju,« so ob predaji podpisov peticije poudarile nevladne organizacije. »Podporniki kampanje in podpisniki peticije oblikujemo gibanje, s katerim odločno zahtevamo, da je grožnja podnebnih sprememb primerno naslovljena in da politika namesto iskanja mašil za problem končno prevzame vodilno vlogo v prehodu v nizkoogljično družbo,« so odločni podporniki kampanje. »Čas za ukrepanje se nam izteka in podnebna konferenca je naša najboljša priložnost, da preprečimo najhujše posledice podnebnih sprememb in zagotovimo prihodnjim generacijam dostojno življenje.«

Slovenci zelo zaskrbljeni zaradi podnebnih sprememb

/in

Na splošno prebivalci Slovenije menijo, da so prav podnebne spremembe največji problem, s katerim se soočamo v 21. stoletju, kažejo rezultati raziskave javnega mnenja.

Raziskavo je za Umanotero brezplačno izvedla Mediana. Raziskava je bila izvedena z metodo telefonskega anketiranja v studiu Mediane na vzorcu 303 respondentov v starosti 15-65 let. Vzorec je reprezentativen po spolu, starosti, izobrazbi ter regiji.

Prebivalci Slovenije menijo, da so prav podnebne spremembe največji problem, s katerim se soočamo v 21. stoletju. Menijo, da bi morala država v boju proti podnebnim spremembam sprejeti odločnejše ukrepe, pa čeprav bi to vplivalo na njihov način življenja, ne strinjajo pa se s trditvijo, da skrb zaradi podnebnih sprememb sploh ni potrebna. »Kar tri četrtine vprašanih je odgovorilo, da moramo z bojem proti podnebnim spremembam začeti takoj, saj časa že primanjkuje, približno 15 % pa jih je mnenja, da je za ukrepe proti podnebnim spremembam že prepozno in ne moremo ukreniti več ničesar,« je ob predstavitvi rezultatov raziskave poudarila vodja kvalitativnih raziskav pri Mediani Maša Muster.

Prebivalci Slovenije še menijo, da na podnebne spremembe v največji meri vplivajo promet, uničevanje gozdov ter industrija, v nekoliko manjši meri odpadki in pretirana potrošnja, najmanj pa proizvodnja električne energije in toplote ter industrija.

Vsi izsledki raziskave so na voljo tukaj.

Miti in resnice o podnebnih spremembah

/in

V svetu se v zadnjih desetletjih, v Slovenji pa v zadnjem letu, oglašajo podnebni skeptiki, ki dvomijo v osnovna spoznanja znanosti. Da bi soočili argumente, je Umanotera pripravila dokument »17 mitov in resnic o podnebnih spremembah«.

Prevladujoče mnenje znanosti, politike, gospodarstvenikov in javnosti po celem svetu je, da so podnebne spremembe ena najresnejših groženj človeštvu in da so izpusti toplogrednih plinov iz človeških dejavnosti vzrok za večino segrevanja našega planeta v zadnjem stoletju.

Kljub temu se v svetu v zadnjih desetletjih, v Sloveniji pa v zadnjem letu, oglašajo podnebni skeptiki, ki dvomijo v osnovna spoznanja znanosti in nas s tem odvračajo od ukrepanja. Gre predvsem za članek Antona Komata v Mladini avgusta 2008, intervjuje profesorja Freda Singerja septembra 2008, kolumne Keitha Milesa v Financah jeseni 2009, izid knjige češkega predsednika Vaclava Klausa »Svoboda je ogrožena, ne podnebje« in članek Miša Alkalaja v reviji Playboy oktobra 2009.

Med napogostejšimi trditvami skeptikov so: segrevanje v zadnjih sto letih ni nič posebnega, saj se Zemljino podnebje nenehno spreminja; ljudje nismo odgovorni za povečanje CO2 v ozračju; znanstvenikom, ki napovedujejo globalno segrevanje, ne moremo zaupati, saj so še pred nekaj desetletji napovedovali globalno ohlajanje….

Prav je, da se argumenti obeh strani soočijo in prav s tem namenom je nastal pričujoči dokument »17 mitov in resnic o podnebnih spremembah«. V njem smo strnili nekaj najpomembnejših »mitov«, na katerih temelji podnebna skepsa in nanje odgovarjamo s stališča predvladujoče znanosti.

Dokument smo predstavili na konferenci za novinarje 12.novembra 2009.

Oglejte si tudi prispevek Studia 12.

Novembrska številka novic mreže Plana B za Slovenijo

/in

Novembrsko številko mreže Plana B za Slovenijo, pobude za trajnostni razvoj, lahko preberete tukaj.