Mreža Plan B za Slovenijo znova uspešna

Projekt Plan B za Slovenijo, ki ga ob sodelovanju partnerskih organizacij vodi Umanotera, bo tudi v naslednjih dveh letih gradil mrežo nevladnih organizacij na področju varovanja okolja in trajnostnega razvoja ter vzpostavljal okolje za kontinuirano delovanje in rast usposobljenosti okoljskih nevladnih organizacij.

Projekt je bil namreč konec novembra znova izbran na razpisu Ministrstva za javno upravo za vsebinske mreže v okviru programa Evropskega socialnega sklada za spodbujanje razvoja nevladnih organizacij in civilnega dialoga 2010 – 2012.

Partnerji projekta Plan B za Slovenijo so poleg Umanotere še Cipra Slovenija, Društvo Ekologi brez meja, Focus društvo za sonaraven razvoj, Inštitut za trajnostni razvoj (ITR) in Pravno informacijski center nevladnih organizacij – PIC. Mreža Plana B za Slovenijo pa trenutno šteje že 28 članic, odprta  je za vse zainteresirane nevladne organizacije, ki delujejo na področju varovanja okolja in trajnostnega razvoja.

V okviru projekta bo izvedena vrsta aktivnosti, ki so namenjene krepitvi vloge in prepoznavnosti mreže Plan B kot osrednje slovenske vsebinske mreže za promocijo politik trajnostnega razvoja na lokalni in nacionalni ravni, pa tudi na ravni Evropske unije. Hkrati bodo organizacije ozaveščale, izobraževale in informirale javnost na področju trajnostnega razvoja ter promovirale navdihujoče dobre prakse. Tako bodo v okviru projekta med drugim spremljali in vplivali na normativni delovni program vlade, organizirali srečanja na visoki ravni, pripravili poročilo Ogledalo vladi – Zeleni nevladni monitor 2012 in organizirali 10 razvojnih forumov, katerih plod bo alternativna razvojna vizija Slovenije Plan B za Slovenijo 3.0. Poleg tega bodo partnerske organizacije sooblikovale podnebno in energetsko politiko, trajnostno prometno politiko, pripravile zakonodajne predloge za uveljavljanje trajnostnega ravnanja z odpadki, vodile zagovorništvo in civilni dialog na področju ekološkega kmetijstva in ekoživil ter pripravile ukrepe za spremembo stanja na področju statusa v javnem interesu.

Projekt Plan B za Slovenijo bo sprožil tudi kampanjo za financiranje okoljskih nevladnih organizacij in nudil servisno podporo nevladnim organizacijam. Za članice mreže bo organizirano svetovanje in mentorstvo ter delavnice za krepitev znanja in veščin za okoljske nevladne organizacije. Organizirana bo tudi nacionalna konferenca okoljskih nevladnih organizacij in vzpostavljena mreža lokalnih nevladnih prostovoljskih organizacij, ki delujejo na področju varstva okolja.

Redne mesečne novice mreže Plana B za Slovenijo lahko preberete na spletni strani Plana B za Slovenijo. 

Kontakt: Nina Tome, koordinatorka projekta, 05 907 13 34, nina.tome@umanotera.org

Ogledalo vladi na seji Državnega zbora

Prvič v zgodovini slovenske parlamentarne demokracije je bila nevladna organizacija predlagatelj gradiva za razpravo na plenarni seji Džavnega zbora.

V sredo, 15. decembra, je namreč direktorica Umanotere Vida Ogorelec na redni decembrski seji predstavila poročilo Ogledalo vladi 2010 – Zeleni nevladni monitor. Poročilo je jeseni Umanotera pripravila v sodelovanju s  partnerji iz mreže Plan B za Slovenijo.

Ogledalo vladi ugotavlja precejšen razkorak med predvolilnimi zavezami in zakonodajo na področju varstva okolja in trajnostnega razvoja ter dejansko prakso. Slovenija zelo zaostaja predvsem na področju prometa, energetike in sistema ravnanja okolja, je opozorila Vida Ogorelec. Na zaostanek je opozorila tudi na področju odpadkov, kakovosti zraka, prehoda v trajnostno kmetijstvo ter podnebnih sprememb, kjer je v zadnjem letu do dveh sicer zaznati ugodnejše trende, a iz nepravih razlogov, namreč zaradi gospodarske krize.

"Žalostno, če že ne nesprejemljivo je, da nas mora Evropska komisija opozarjati na neizvajanje zakonodaje in delujemo po načelu gasilskih akcij," je menila Vida Ogorelec. Kot je spomnila, je Slovenija na nekaterih področjih začela ukrepati šele po grožnji iz EU, denimo pri okoljevarstvenih dovoljenjih industrijskim obratom ali kakovosti voda zaradi povečanega števila čistilnih naprav. Kot zgled pa je označila sprejemanje akcijskega načrta za zeleno javno naročanje.

Poslanci so v svojih razpravah pozdravili to, da so imeli priložnost prebrati neodvisno alternativno poročilo o izvajanju okoljske zakonodaje v Sloveniji. Ocenili so ga kot zelo kakovostnega, preglednega, s koristnimi informacijami. Pogrešali pa so priporočila odgovornim, kako stanje izboljšati.

Zapis seje DZ.

Vse o poročilu Ogledalo vladi – Zeleni nevladni monitor.

Ukrepaj zdaj! za slovenski podnebni zakon

Nevladne organizacije Umanotera, Focus društvo, Greenpeace Slovenija in Brez izgovora Slovenija nadaljujemo kampanjo Ukrepaj zdaj!.  Sodelujte v kampanji še vi in prispevajte svoj glas za ambicozen podnebni zakon.

Cilj kampanje je javnost informirati sprejemanju podnebnega zakona za Slovenijo in ustvariti pritisk za sprejem ambicioznega in učinkovitega zakona. Pobudniki kampanje  zato pozivamo k sodelovanju na spletnem shodu v podporo podnebnemu zakonu.

Kampanja Ukrepaj zdaj! je pred podnebnim vrhom v Koebenhavnu leta 2009 povezala v akcijo slovenske organizacije civilne družbe in posameznike, ki so zahtevali, da Slovenija odigra svojo vlogo v boju proti podnebnim spremembam. Pobudniki kampanjo zdaj nadaljujejmo z osredotočanjem na sprejem ambicioznega podnebnega zakona za Slovenijo, ki bo postavil okvire za prehod Slovenije v nizkoogljično družbo.  Slovenija potrebuje zakon, ki bo določil  dolgoročen, znanstveno utemeljen cilj zmanjšanja izpustov, spodbudil učinkovito ukrepanje in vzpostavil odgovornost za doseganje zastavljenih ciljev.

Spletna stran kampanje Ukrepaj zdaj!

Lokalne volitve 2010: ambiciozne podnebno energetske zaveze županskih kandidatov

Kandidati in kandidatke na županskih volitvah v desetih mestnih občinah so si na podnebno energetskem področju zastavili ambiciozne cilje.

To je glavno sporočilo odgovorov na vprašalnik, ki ga je Umanotera poslala vsem 71im županskim kandidatom in kandidatkam v mestnih občinah, z odgovori pa jih je sodelovalo 36. V Umanoteri bomo spremljali delovanje izvoljenih kandidatov in kandidatk ter čez štiri leta preverili, ali so dane zaveze izpolnili.

Podnebne spremembe in boj z njihovimi posledicami so izjemno pomembna tema tudi za občine. Zato smo v Umanoteri v brošuri »Župan morda ne more rešiti planeta, lahko pa vsaj začne«, ki smo jo poslali županskim kandidatom in kandidatkam v mestnih občinah,  sestavili seznam 11 ukrepov, ki so v obdobju 2010-14 na lokalni ravni realno izvedljivi. Del poslane brošure je tudi vprašalnik o predvolilni zavezi kandidatov za podnebno-energetsko področje. Do konca septembra smo prejeli 36 izpolnjenih vprašalnikov.

Na podlagi izpolnjenih vprašalnikov smo izdelali podnebne profile županskih kandidatov in kandidatk:

Mestna občina Ljubljana
Mestna občina Maribor
Mestna občina Ptuj
Mestna občina Slovenj Gradec
Mestna občina Novo mesto
Mestna občina Nova Gorica
Mestna občina Kranj
Mestna občina Murska Sobota
Mestna občina Velenje: kandidata (Bojan Kontič, SD in Franc Sever, SDS) se na vprašalnik nista odzvala
Mestna občina Koper: zaradi odločbe Ustavnega sodišča bodo volitve kasneje

Podnebni profili županskih kandidatov in kandidatk kažejo, da so se prav vsi kandidati in kandidatke zavezali k dvema ukrepoma: spodbujanju in razvoju izrabe obnovljivih virov energije ter prenovi programov za primer izrednih razmer (poplav, gozdnih požarov, vročinskih valov ipd…). Slednje ni presenetljivo, saj so kandidati in kandidatke vprašalnike izpolnjevali sredi septembra, ravno v času hudih poplav, ki so prizadele Slovenijo.

Praktično vsi kandidati in kandidatke (35 od 36ih) so se zavezali tudi, da bodo izpolnili štiri ukrepe. Izdelali bodo strategijo trajnostne mobilnosti od omejevanja osebnega motornega prometa v mestnih središčih do posodabljanja in spodbujanja javnega prometa in kolesarjenja. Spodbujali bodo energetske prenove obstoječih in gradnje energetsko učinkovitih novih zgradb ter izvedli program učinkovite zunanje razsvetljave. Zavezali so se tudi, da bodo izboljšali sistem ločenega zbiranja odpadkov, zgradili kompostirnico organskih odpadkov ter poskrbeli za urejeno in sodobno odlagališče odpadkov.

Najmanjkrat so kandidati in kandidatke obkrožili ukrep, ki predvideva izdelavo scenarija vplivov podnebnih sprememb na njihovo občino in iz scenarija izhajajoč program prilagajanja občine na pričakovane vplive podnebnih sprememb ter ustrezno prilagoditev prostorskih in infrastrukturnih načrtov.  V Umanoteri predpostavljamo, da je razlog, da se je za ta ukrep odločilo manj kandidatov in kandidatk, v tem, da vidijo izdelavo scenarija vplivov podnebnih sprememb kot nalogo, ki jo mora opraviti država.

Brošura »Župan morda ne more rešiti planeta, lahko pa vsaj začne« z anketo za kandidate je nastala v okviru projekta potujoče razstave o možnih posledicah podnebnih sprememb pod naslovom SLOVENIJA, 50 +. Razstava je v času od februarja do avgusta obiskala 10 slovenskih mest, v 11 Mercator centrih, kjer se je zvrstila tudi vrsta spremljajočih dogodkov. Projekt je izvajala Umanotera, bil je podprt s subvencijo Islandije, Lihtenštajna in Norveške preko Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma ter pod sponzorstvom Poslovnega sistema Mercator.

vprašalnik za županske kandidate in kandidatke

brošura Župan morda ne more rešiti planeta, lahko pa vsaj začne (pdf 1,pdf 2)

Informacije: Karmen Kogoj Ogris, 01 439 71 00, info@umanotera.org

Predstavljen Plan B za Slovenijo 2.0

Če hočemo kot človeštvo preživeti, če hočemo kot narod imeti prihodnost, moramo bistveno zmanjšati pritiske na okolje in začeti upoštevati omejitve planeta. Zato trajnostni razvoj nima alternative.« To je ena od sedmih glavnih tez »Plana B za Slovenijo 2.0«, ki ga je skupaj s partnerji mreže Plan B za Slovenijo, Pobuda za trajnostni razvoj, objavila Umanotera.

Direktorica Umanotere Vida Ogorelec ob predstavitvi Plana B za Slovenijo 2.0 pravi: »V današnjih razmerah postaja bolj kot kadarkoli doslej jasno, da je trajnostni razvoj edini globalni model preživetja civilizacije in da je za Slovenijo ključna primerjalna prednost – tako za konkurenčnost gospodarstva, kot tudi za kakovost življenja. Imamo vse možnosti, da naša država postane model socialno pravičnega razvoja v ravnovesju z okoljem. Bi se tako radikalna preobrazba družbe lahko zgodila v roku ene generacije? Bolj plemenitega poslanstva si ne moremo zamisliti – to bi bila najbolj etična zapuščina našim otrokom in lep izraz globalne odgovornosti.«

Več na spletni strani Plana B za Slovenijo.

Slovenija ima sprejeto okoljevarstveno zakonodajo, a je v mnogih primerih ne izvaja

V Sloveniji  je razkorak med predvolilnimi zavezami in zakonodajo na področju varstva okolja in trajnostnega razvoja ter njihovim izvajanjem precejšen. To je eno glavnih sporočil poročila  »Ogledalo vladi 2010 – Zeleni nevladni monitor«, ki ga je v sodelovanju s  partnerji iz mreže Plan B za Slovenijo pripravila Umanotera.

 »Ogledalo vladi 2010 dokazuje, da je neizvajanje sprejetih programov na področju varstva okolja ena največjih težav slovenske okoljevarstvene politike,« je na novinarski konferenci ob predstavitvi poročila poudarila vodja projekta Gaja Brecelj.

Zaradi pomanjkljivega izvajanja okoljske zakonodaje proti Sloveniji že teče vrsta postopkov v okviru Evropske unije, zato državi grozijo sankcije. Še pomembneje pa je, da s takšnim razkorakom med zavezami in dejanji ne bomo dosegli prehoda v družbo, ki bi jo želeli in morali zapustiti zanamcem – nizkoogljično družbo z dobro ohranjenim stanjem naravnega okolja, je zapisano v poročilu. »Vlada bi morala končno preseči preživeto miselnost o okolju kot zaviralcu razvoja in prepoznati velike priložnosti okoljevarstvenih ukrepov: za višjo kakovost življenja,  za spodbujanje večje konkurenčnosti in za nova, zelena delovna mesta,« je dodala Gaja Brecelj.

Ogledalo vladi 2010 kaže nespodbudno stanje pri področjih prometa, energetike in sistemov za ravnanje z okoljem, kjer Slovenija glede na povprečje Evropske unije zaseda zelo slabo mesto. Problemi so opazni tudi na področjih odpadkov in kakovosti zraka ter pri prehodu v trajnostno kmetijstvo in na področju podnebnih sprememb (tako pri ukrepih prilagajanja nanje kot pri ukrepih za zmanjševanje izpustov). Kot pomemben napredek so avtorji poročila izpostavili sprejetje Akcijskega načrta za zeleno javno naročanje, ki je načelno usmeritev za zeleno javno naročanje operacionaliziral, in podatek, da so bila letos  med industrijskimi napravami izdana vsa dovoljenja IPPC. Slovenija je tudi na področju čistilnih naprav dosegla velik napredek. Od leta 2000 do leta 2009 se je število čistilnih naprav več kot podvojilo (iz 115 na 262, v zadnjem letu je naraslo za 13). Povečuje se tako količina odpadne vode iz gospodinjstev, ki konča na čistilnih napravah, kot tudi stopnja njenega čiščenja.

Na tiskovni konferenci so podrobneje predstavili nekaj izbranih področij poročila: nacionalne okvire za prehod v nizkoogljično družbo, trajnostno mobilnost , kakovost zraka v mestih ter program varstva okolja in poročilo o stanju.

Neuradni podatki za leto 2009 kažejo, da so se izpusti toplogrednih plinov glede na leto 2008 zmanjšali za približno 7 odstotkov. »A to zmanjšanje gre pripisati gospodarski krizi in ne samim ukrepom, poleg tega pa še vedno presegajo ciljne izpuste za dobrih 5 odstotkov,« je izpostavila predsednica Focus društva za sonaraven razvoj Lidija Živčič. Hkrati je ocenila, da je sprejemanje zakona o podnebnih spremembah pomemben napredek in korak v pravo smer. Predsednik CIPRE Slovenija dr. Matej Ogrin je ob predstavitvi področja trajnostne mobilnosti poudaril, da v Sloveniji še naprej narašča prodaja osebnih vozil, opozoril pa je še na izjemno hitro rast tovornega prometa, ki narašča za 50 odstotkov hitreje kot  BDP. Glede kakovosti zraka v mestih je Ogrin dejal, da se je onesnaženost z delci PM 10 v mestih sicer zmanjšala, a ne zaradi ukrepov, saj na onesnaženost zraka pomembno vplivajo tudi vremenske razmere. »Močno pogrešamo agilen odziv politke in sprejem ukrepov za sanacijo ozračja v mestih,« je zaključil.

Po sedmih letih premora je bilo junija letos objavljeno gradivo za javno razpravo za Poročilo o okolju v Sloveniji 2009. »Kljub vsebinski obširnosti in nekaterim pozitivnim strukturnim značilnostim je poročilo nepopolno, podatki v njem so zastareli,« je poudarila mag. Vida Ogorelec, direktorica Umanotere. Zato so po njenih besedah vprašljivi tudi zaključki poročila, ki »dajejo lažen pozitiven vtis o stanju okolja v Sloveniji.« Ogorelčeva je med drugim opozorila tudi na to, da Nacionalni program varstva okolja predvideva ustanovitev posebne skupine za spremljanje izvajanja programa, a da skupina še po petih letih ni bila ustanovljena.

Celotno poročilo Ogledalo vladi 201 – Zeleni nevladni monitor.

VEČ INFORMACIJ: Gaja Brecelj, 01 4394895, gaja@umanotera.org

Center za računalniško opismenjevanje Kafuli

Skupaj s partnersko organizacijo Kafuli v Burkina Fasu smo začeli izvajati projekt "Center za računalniško opismenjevanje Kafuli", ki ga podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve.

Prvi korak pri vzpostavitvi projekta bo otvoritev računalniškega centra v knjižnici mladinskega centra Kafuli, ki bo lokalnim prebivalcem ponudil dostop do svetovnega spleta in zagotovil temeljna orodja (računalnik, širokopasovna internetna povezava, tiskalnik, pomoč kvalificiranega osebja) za osnovno "digitalno" delovanje.

V centru bomo izvajali brezplačne tečaje osnovnih računalniških veščin, s katerimi bomo dijakinjam in dijakom iz depriviligiranih družin olajšali stop v "digitalni prostor". Na tečajih bomo veliko pozornosti namenili izobraževalnemu, razvojnemu in ekonomskemu vidiku svetovnega spleta in "digitalne revolucije" ter tečajnike spodbudili, naj se aktivno vključijo v digitalni razvoj Afrike.

Vzporedno s tečaji bo center postal prostor, kjer bodo dijaki in ostali prebivalci lahko prosto dostopali do računalniške opreme in svetovnega spleta. V delovanje centra bomo vključili lokalne prostovoljce, ki bodo s svojim znanjem delovanje centra približali tistim obiskovalcem, ki ga še ne poznajo. Center bo dijakom s svojo opremo nudil orodja, ki jih potrebujejo za svoje izobraževanje (pisanje, tiskanje, zbiranje podatkov na internetu, pošiljanje e-pošte), ostalim pa bodo ta orodja pomagala, da izboljšajo svoj gmotni položaj.

V sklepni fazi projekta bomo priredili srečanje lokalnih, nacionalnih in mednarodnih IT strokovnjakov, kjer bomo v seriji 4 delavnic ugotovili stanje razvoja IT in interneta v Burkina Fasu, osamili posamezne potrebe, našli rešitve na te potrebe in pripravili predlog načrta razvoja IT in svetovnega spleta v državi ter načrt premostitve digitalne ločnice med severom in jugom.

Projekt "Center za računalniško opismenjevanje Kafuli", ki ga izvajata Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj in organizacija Kafuli, Burkina Faso, podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve, Ministrstvo RS za javno upravo in Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Mnenje in vsebina projekta ne predstavljata uradnega stališča vlade RS.

 MRSS_znak_manjsi.JPG

 

Slovenija, 50+ je svojo pot zaključila v Ljubljani

Na zaključni prireditvi potujoče razstave Slovenija, 50+ smo se 12. julija zvečer družili z uglednimi politiki, gospodarstveniki in znanstveniki.

maxi_1.JPG

Na ploščadi pred blagovnico Maxi so o svojem odnosu do okolja in podnebnih sprememb spregovorili ljubljanski podžupan Jani Moderndorfer, direktorica Trima Trebnje Tatjana Fink, klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj in psiholog dr. Vid Pečjak. 

maxi_2.JPGSlavnostni govorec je bil predsednik Državnega zbora dr. Pavel Gantar, uvodoma sta spregovorila še direktorica Umanotere Vida Ogorelec Wagner in predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak.

Večer so nam s svojo glasbo polepšali Cafe Au Latin.

maxi_3.JPG