Archive for year: 2010

Prvič v zgodovini slovenske parlamentarne demokracije je bila nevladna organizacija predlagatelj gradiva za razpravo na plenarni seji Džavnega zbora.

V sredo, 15. decembra, je namreč direktorica Umanotere Vida Ogorelec na redni decembrski seji predstavila poročilo Ogledalo vladi 2010 – Zeleni nevladni monitor. Poročilo je jeseni Umanotera pripravila v sodelovanju s  partnerji iz mreže Plan B za Slovenijo.

Ogledalo vladi ugotavlja precejšen razkorak med predvolilnimi zavezami in zakonodajo na področju varstva okolja in trajnostnega razvoja ter dejansko prakso. Slovenija zelo zaostaja predvsem na področju prometa, energetike in sistema ravnanja okolja, je opozorila Vida Ogorelec. Na zaostanek je opozorila tudi na področju odpadkov, kakovosti zraka, prehoda v trajnostno kmetijstvo ter podnebnih sprememb, kjer je v zadnjem letu do dveh sicer zaznati ugodnejše trende, a iz nepravih razlogov, namreč zaradi gospodarske krize.

"Žalostno, če že ne nesprejemljivo je, da nas mora Evropska komisija opozarjati na neizvajanje zakonodaje in delujemo po načelu gasilskih akcij," je menila Vida Ogorelec. Kot je spomnila, je Slovenija na nekaterih področjih začela ukrepati šele po grožnji iz EU, denimo pri okoljevarstvenih dovoljenjih industrijskim obratom ali kakovosti voda zaradi povečanega števila čistilnih naprav. Kot zgled pa je označila sprejemanje akcijskega načrta za zeleno javno naročanje.

Poslanci so v svojih razpravah pozdravili to, da so imeli priložnost prebrati neodvisno alternativno poročilo o izvajanju okoljske zakonodaje v Sloveniji. Ocenili so ga kot zelo kakovostnega, preglednega, s koristnimi informacijami. Pogrešali pa so priporočila odgovornim, kako stanje izboljšati.

Zapis seje DZ.

Vse o poročilu Ogledalo vladi – Zeleni nevladni monitor.

Umanotera je 16. novembra 2010 pripravila celodnevno strokovno konferenco Ogljični odtis kot merilo uspešnosti.

Kandidati in kandidatke na županskih volitvah v desetih mestnih občinah so si na podnebno energetskem področju zastavili ambiciozne cilje.

To je glavno sporočilo odgovorov na vprašalnik, ki ga je Umanotera poslala vsem 71im županskim kandidatom in kandidatkam v mestnih občinah, z odgovori pa jih je sodelovalo 36. V Umanoteri bomo spremljali delovanje izvoljenih kandidatov in kandidatk ter čez štiri leta preverili, ali so dane zaveze izpolnili.

Podnebne spremembe in boj z njihovimi posledicami so izjemno pomembna tema tudi za občine. Zato smo v Umanoteri v brošuri »Župan morda ne more rešiti planeta, lahko pa vsaj začne«, ki smo jo poslali županskim kandidatom in kandidatkam v mestnih občinah,  sestavili seznam 11 ukrepov, ki so v obdobju 2010-14 na lokalni ravni realno izvedljivi. Del poslane brošure je tudi vprašalnik o predvolilni zavezi kandidatov za podnebno-energetsko področje. Do konca septembra smo prejeli 36 izpolnjenih vprašalnikov.

Na podlagi izpolnjenih vprašalnikov smo izdelali podnebne profile županskih kandidatov in kandidatk:

Mestna občina Ljubljana
Mestna občina Maribor
Mestna občina Ptuj
Mestna občina Slovenj Gradec
Mestna občina Novo mesto
Mestna občina Nova Gorica
Mestna občina Kranj
Mestna občina Murska Sobota
Mestna občina Velenje: kandidata (Bojan Kontič, SD in Franc Sever, SDS) se na vprašalnik nista odzvala
Mestna občina Koper: zaradi odločbe Ustavnega sodišča bodo volitve kasneje

Podnebni profili županskih kandidatov in kandidatk kažejo, da so se prav vsi kandidati in kandidatke zavezali k dvema ukrepoma: spodbujanju in razvoju izrabe obnovljivih virov energije ter prenovi programov za primer izrednih razmer (poplav, gozdnih požarov, vročinskih valov ipd…). Slednje ni presenetljivo, saj so kandidati in kandidatke vprašalnike izpolnjevali sredi septembra, ravno v času hudih poplav, ki so prizadele Slovenijo.

Praktično vsi kandidati in kandidatke (35 od 36ih) so se zavezali tudi, da bodo izpolnili štiri ukrepe. Izdelali bodo strategijo trajnostne mobilnosti od omejevanja osebnega motornega prometa v mestnih središčih do posodabljanja in spodbujanja javnega prometa in kolesarjenja. Spodbujali bodo energetske prenove obstoječih in gradnje energetsko učinkovitih novih zgradb ter izvedli program učinkovite zunanje razsvetljave. Zavezali so se tudi, da bodo izboljšali sistem ločenega zbiranja odpadkov, zgradili kompostirnico organskih odpadkov ter poskrbeli za urejeno in sodobno odlagališče odpadkov.

Najmanjkrat so kandidati in kandidatke obkrožili ukrep, ki predvideva izdelavo scenarija vplivov podnebnih sprememb na njihovo občino in iz scenarija izhajajoč program prilagajanja občine na pričakovane vplive podnebnih sprememb ter ustrezno prilagoditev prostorskih in infrastrukturnih načrtov.  V Umanoteri predpostavljamo, da je razlog, da se je za ta ukrep odločilo manj kandidatov in kandidatk, v tem, da vidijo izdelavo scenarija vplivov podnebnih sprememb kot nalogo, ki jo mora opraviti država.

Brošura »Župan morda ne more rešiti planeta, lahko pa vsaj začne« z anketo za kandidate je nastala v okviru projekta potujoče razstave o možnih posledicah podnebnih sprememb pod naslovom SLOVENIJA, 50 +. Razstava je v času od februarja do avgusta obiskala 10 slovenskih mest, v 11 Mercator centrih, kjer se je zvrstila tudi vrsta spremljajočih dogodkov. Projekt je izvajala Umanotera, bil je podprt s subvencijo Islandije, Lihtenštajna in Norveške preko Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma ter pod sponzorstvom Poslovnega sistema Mercator.

vprašalnik za županske kandidate in kandidatke

brošura Župan morda ne more rešiti planeta, lahko pa vsaj začne (pdf 1,pdf 2)

Informacije: Karmen Kogoj Ogris, 01 439 71 00, info@umanotera.org

V Sloveniji  je razkorak med predvolilnimi zavezami in zakonodajo na področju varstva okolja in trajnostnega razvoja ter njihovim izvajanjem precejšen. To je eno glavnih sporočil poročila  »Ogledalo vladi 2010 – Zeleni nevladni monitor«, ki ga je v sodelovanju s  partnerji iz mreže Plan B za Slovenijo pripravila Umanotera.

 »Ogledalo vladi 2010 dokazuje, da je neizvajanje sprejetih programov na področju varstva okolja ena največjih težav slovenske okoljevarstvene politike,« je na novinarski konferenci ob predstavitvi poročila poudarila vodja projekta Gaja Brecelj.

Zaradi pomanjkljivega izvajanja okoljske zakonodaje proti Sloveniji že teče vrsta postopkov v okviru Evropske unije, zato državi grozijo sankcije. Še pomembneje pa je, da s takšnim razkorakom med zavezami in dejanji ne bomo dosegli prehoda v družbo, ki bi jo želeli in morali zapustiti zanamcem – nizkoogljično družbo z dobro ohranjenim stanjem naravnega okolja, je zapisano v poročilu. »Vlada bi morala končno preseči preživeto miselnost o okolju kot zaviralcu razvoja in prepoznati velike priložnosti okoljevarstvenih ukrepov: za višjo kakovost življenja,  za spodbujanje večje konkurenčnosti in za nova, zelena delovna mesta,« je dodala Gaja Brecelj.

Ogledalo vladi 2010 kaže nespodbudno stanje pri področjih prometa, energetike in sistemov za ravnanje z okoljem, kjer Slovenija glede na povprečje Evropske unije zaseda zelo slabo mesto. Problemi so opazni tudi na področjih odpadkov in kakovosti zraka ter pri prehodu v trajnostno kmetijstvo in na področju podnebnih sprememb (tako pri ukrepih prilagajanja nanje kot pri ukrepih za zmanjševanje izpustov). Kot pomemben napredek so avtorji poročila izpostavili sprejetje Akcijskega načrta za zeleno javno naročanje, ki je načelno usmeritev za zeleno javno naročanje operacionaliziral, in podatek, da so bila letos  med industrijskimi napravami izdana vsa dovoljenja IPPC. Slovenija je tudi na področju čistilnih naprav dosegla velik napredek. Od leta 2000 do leta 2009 se je število čistilnih naprav več kot podvojilo (iz 115 na 262, v zadnjem letu je naraslo za 13). Povečuje se tako količina odpadne vode iz gospodinjstev, ki konča na čistilnih napravah, kot tudi stopnja njenega čiščenja.

Na tiskovni konferenci so podrobneje predstavili nekaj izbranih področij poročila: nacionalne okvire za prehod v nizkoogljično družbo, trajnostno mobilnost , kakovost zraka v mestih ter program varstva okolja in poročilo o stanju.

Neuradni podatki za leto 2009 kažejo, da so se izpusti toplogrednih plinov glede na leto 2008 zmanjšali za približno 7 odstotkov. »A to zmanjšanje gre pripisati gospodarski krizi in ne samim ukrepom, poleg tega pa še vedno presegajo ciljne izpuste za dobrih 5 odstotkov,« je izpostavila predsednica Focus društva za sonaraven razvoj Lidija Živčič. Hkrati je ocenila, da je sprejemanje zakona o podnebnih spremembah pomemben napredek in korak v pravo smer. Predsednik CIPRE Slovenija dr. Matej Ogrin je ob predstavitvi področja trajnostne mobilnosti poudaril, da v Sloveniji še naprej narašča prodaja osebnih vozil, opozoril pa je še na izjemno hitro rast tovornega prometa, ki narašča za 50 odstotkov hitreje kot  BDP. Glede kakovosti zraka v mestih je Ogrin dejal, da se je onesnaženost z delci PM 10 v mestih sicer zmanjšala, a ne zaradi ukrepov, saj na onesnaženost zraka pomembno vplivajo tudi vremenske razmere. »Močno pogrešamo agilen odziv politke in sprejem ukrepov za sanacijo ozračja v mestih,« je zaključil.

Po sedmih letih premora je bilo junija letos objavljeno gradivo za javno razpravo za Poročilo o okolju v Sloveniji 2009. »Kljub vsebinski obširnosti in nekaterim pozitivnim strukturnim značilnostim je poročilo nepopolno, podatki v njem so zastareli,« je poudarila mag. Vida Ogorelec, direktorica Umanotere. Zato so po njenih besedah vprašljivi tudi zaključki poročila, ki »dajejo lažen pozitiven vtis o stanju okolja v Sloveniji.« Ogorelčeva je med drugim opozorila tudi na to, da Nacionalni program varstva okolja predvideva ustanovitev posebne skupine za spremljanje izvajanja programa, a da skupina še po petih letih ni bila ustanovljena.

Celotno poročilo Ogledalo vladi 201 – Zeleni nevladni monitor.

VEČ INFORMACIJ: Gaja Brecelj, 01 4394895, gaja@umanotera.org