Pozdravljamo sprejem Uredbe o zelenem javnem naročanju

Vrsta okoljskih organizacij, združenih v Mreži Plan B za Slovenijo – Pobuda za trajnostni razvoj, pozdravlja informacijo, da je vlada sprejela Uredbo o zelenem javnem naročanju. Prepričani smo, da je to pomemben korak na poti do trajnostne proizvodnje in potrošnje za državo, ki bo spodbudil nujne spremembe tudi v gospodarstvu.

Uredba določa pogoje za 11 skupin predmetov javnega naročanja. Med drugim predpisuje obvezno naročanje vsaj 5 % ekoloških živil (vključno z živili iz preusmerjanja v ekološko kmetijstvo) in s tem jamči za dodaten trg za ekološka živila.

Anamarija Slabe z Inštituta za trajnostni razvoj poudarja: »Za vse kmete, ki razmišljajo o preusmerjanju v ekološko kmetijstvo, je to jasen znak, da je zdaj pravi čas za ta korak. Tisti, ki se bodo v nadzor prijavili še letos, bodo lahko ponudili že pridelke iz preusmerjanja iz leta 2013, obenem pa bodo upravičeni do kmetijsko-okoljskih plačil za ekološko pridelavo za leto 2012. Upamo, da se bo čim več pridelovalcev odločilo za preusmeritev, da bomo potrebe trga lahko pokrili s slovenskimi ekološkimi živili. Posebej visoke potrebe so po ekološki zelenjavi, sadju in poljščinah.«

Med temeljnimi okoljskimi zahtevami za stavbe, ki so predmet javnega naročanja, Uredba opredeljuje minimalni 30 % delež lesa ali lesnih tvoriv v celotni prostornini materialov, vgrajenih v stavbo (brez notranje opreme). 

V Umanoteri in Slovenskem E-forumu pravimo: »Ta zahteva je pomemben korak k prepoznavanju vrednosti lesa kot naše edine gospodarsko pomembne surovine. Gozd in les sta obnovljiva in zato v središču trajnostnega razvoja nasploh. S tem uredba podpira prehod v nizkoogljično družbo. Ta spodbudni ukrep zelenega javnega naročanja ustvarja trg za izdelke domače lesnopredelovalne dejavnosti, ki je naša slabo izkoriščena priložnost za razvoj podeželja. Potencialno se odpirajo priložnosti za nova delovna mesta v gozdarstvu, lesarstvu in oblikovanju. Upamo, da bo pospešil vlaganja v raziskave in razvoj ter razvojno prestrukturiranje lesnopredelovalne industrije s prehodom na doseganje dodane vrednosti na osnovi znanja in inovativnosti. «

V Cipri so pohvalili določbe uredbe glede okoljskih zahtev za osebna in transportna vozila ter storitve avtobusnega prevoza, ki prispevajo k čistejšemu zraku in zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov.

Velike razlike v strankarskih volilnih programih

Med volilnimi programi strank obstaja ogromna razlika pri razumevanju trajnostnega razvoja in odzivanju na največje okoljske izzive prihodnosti, je pokazala analiza programov strank, ki so jo opravile nevladne organizacije, članice mreže Plan B za Slovenijo – Pobuda za trajnostni razvoj.

Spodbudno je, da so se v povprečju zavedanje pomembnosti trajnostnih tem, stopnja razumevanja in vključevanje teh tem v programe povečali. V primerjavi s programi strank za parlamentarne volitve 2008 so prav vse stranke, ki so bile vključene v obe analizi programov, svojo oceno povišale. Še vedno pa v večini primerov trajnostni vidik ni vpet v vse cilje, kar lahko označimo za nerazumevanje trajnostnega razvoja kot priložnosti za izhod iz krize.

V analizi volilnih programov so bili ocenjeni programi 13 strank: SD, Zares, DeSUS, LDS, SDS, SLS, SNS, Pozitivna Slovenija, Lista G. Viranta, Nsi, HUMANA Slovenija, TRS, SMS-Zeleni.

V skupnem seštevku je program stranke Zares najvišje uvrščen s 3,18 točkami (od petih možnih), Lista Gregorja Viranta pa je v skupnem seštevku najslabše uvrščena (1,19).

TRS in SMS-Zeleni sta trajnostni razvoj in prehod v nizkoogljično družbo umestila kot osrednjo vizijo, okoljski vidik je vpet v vse cilje, hkrati pa ukrepi mestoma niso podrobno razdelani. Zares, LDS in SDS prepoznavajo pomembnost trajnostnega razvoja in ga povezujejo z uspešnim izhodom iz gospodarske krize. Okoljski vidiki niso vpeti v vse programske cilje, predvsem ne v gospodarske in finančne. Nsi, SD, SNS imajo nekatera področja razdelana, a parcialno in ne kot del trajnostnega razvojnega modela. Pozitivna Slovenija sicer vzpostavlja integriran trajnostni razvojni model, a ukrepe zelo skopo predstavlja. SLS, DeSUS, HUMANA Slovenija, Lista Gregorja Viranta pa vsebinam trajnostnega razvoja namenjajo obrobno vlogo, nimajo konkretnih ciljev ali ukrepov in se pri posameznih področjih ne dvignejo nad deklarativno raven.

Podrobnosti na spletni strani Plana B za Slovenijo.

Izbranih 20 dobrih praks zniževanja izpustov CO2

V okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse je Umanotera skupaj s partnerji projekta predstavila 15 slovenskih in 5 tujih dobrih praks, ki pomembno znižujejo izpuste CO2 ter hkrati prispevajo k uveljavitvi načel trajnostnega razvoja.

»Izbrane dobre prakse dokazujejo, da doseganje ambicioznih evropskih in nacionalnih ciljev zniževanja izpustov toplogrednih plinov ni le možno in praktično izvedljivo, temveč da prinaša tudi vrsto drugih koristi, med drugim zmanjševanje stroškov, razvojne priložnosti in višjo kakovost življenja,« je poudarila vodja projekta, direktorica Umanotere Vida Ogorelec.

Več o izbranih dobrih praksah lahko preberete na spletni strani Slovenija znižuje CO2: dobre prakse.

Manifest in Zaveza za družbo uresničenih priložnosti

Pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami 36 nevladnih organizacij, združenih v mrežo Plan B za Slovenijo – Pobuda za trajnostni razvoj, vabi politične stranke k skupnemu delovanju za uresničenje tretjega razvojnega podviga.

V zgoščeni obliki »Plan B za Slovenijo 3.0: Manifest za uresničenje tretjega razvojnega projekta« povzema opis stanja na petnajstih aktualnih področjih trajnostnega razvoja in predlaga najpomembnejše ukrepe mandata 20122015. Z njimi lahko stranke Sloveniji omogočijo prehod v nizkoogljično družbo in zagotovijo dolgoročno razvojno uspešnost.

Hkrati organizacije predlagajo političnim strankam sprejetje Zaveze za uresničenje tretjega razvojnega podviga Slovenije. Namen zaveze je združiti moči pri zaščiti temeljnih potencialov kakovostnega življenja v Sloveniji. Zaveza zato ne posega v konkretne politične vsebine in podpisnikom omogoča avtonomno in suvereno razvijanje politik v skladu z lastnimi vrednotami.

Manifest za uresničenje tretjega razvojnega podviga.

Zaveza za uresničenje tretjega razvojnega podviga.

Podpisniki zaveze na spletni strani Plan B za Slovenijo.

Nevladne organizacije pozdravljamo zaustavitev projekta TEŠ 6

Odbor za finance Državnega zbora je z glasovanjem proti predlogu zakona o državnem poroštvu za šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6) ustavil akcijo skupine poslancev, da mimo ustaljenega načina sprejemanja tovrstnih odločitev izsili državno poroštvo za ta okoljsko, ekonomsko in družbeno sporen projekt.

Nevladne organizacije Greenpeace v Sloveniji, Focus, društvo za sonaraven razvoj, Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Ekologi brez meja, Slovenski E-forum in Brez izgovora Slovenija ter Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije takšen razplet pri obravnavi zakona pozdravljamo in komentiramo:

»Razplet pri obravnavi zakona o državnem poroštvu za gradnjo TEŠ 6 je prva,  a zelo pomembna zmaga javnega interesa pri tem projektu. Upamo, da glasovanje na Odboru za finance ni zgolj posledica bližajočih se volitev, temveč da pomeni resen premik pri odnosu političnih strank do vprašanja državnega poroštva za projekt TEŠ 6. Pričakujemo, da bo v bodoči sestavi Državnega zbora prevlada javnega interesa v primeru TEŠ 6 še močnejša.  Verjamemo, da je zavrnitev poroštva znak, da se stranke in njihovi poslanci odpovedujejo nadaljnjemu vlaganju v energijo premoga in da bodo prihodnja prizadevanja usmerili v zelene tehnologije, ki prinašajo nova delovna mesta in razvoj povsod po Sloveniji. Kot smo to počeli do zdaj, bomo tudi v bodoče aktivno spremljali dogajanje v zvezi s projektom, pri tem pa bomo izvajali aktivnosti, ki bodo pripeljale do čim prejšnje preusmeritve slovenske energetike na trajnostno pot. Znova opozarjamo, da je za trajnostno prihodnost Slovenije edina opcija dokončna ustavitev projekta TEŠ 6.«

Nevladne organizacije: podnebna strategija izjemno pomemben dokument

Osnutek Strategije prehoda Slovenije v nizkoogljično družbo do leta 2050 (t.i. podnebna strategija), ki je v javni razpravi do 21. oktobra, je pomemben dokument. S svojo vsebino nakazuje pot, kako do leta 2050 v Sloveniji zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za 80 odstotkov, so v svojem odzivu na osnutek sporočile nevladne organizacije.

Hkrati ob zmanjševanju izpustov je treba zmanjšati tudi odvisnost od fosilnih goriv, trajnostno izrabljati naravne vire ter zagotavljati konkurenčnost gospodarstva in visoko kakovost življenja prek zelene rasti. Vodja aktivnosti za Greenpeace v Sloveniji Nina Štros pravi, da je dokument prvi korak v pravo smer, saj predstavlja temeljno osnovo za pripravo Strategije razvoja Slovenije, ki mora biti usmerjena k trajnostnemu razvoju ter okoljski in socialni pravičnosti. »Da bi zastavljene cilje karseda uspešno realizirali, potrebujemo širši konsenz in  razumevanje, da ne bomo nobene krize dokončno  rešili, če ne bomo najprej iskali rešitev za podnebno krizo,« pravi Nina Štros.

Najpomembnejša dodana vrednost strategije je dolgoročnejši pregled, saj vsi obstoječi dokumenti določajo cilje in ukrepe le do leta 2020. To je še posebej izrazito za področja, kjer danes sprejemamo odločitve o naložbah z daljnosežnejšimi posledicami, kot je odločitev o (ne)izgradnji novega bloka Termoelektrarne Šoštanj. Direktorica Umanotere Vida Ogorelec komentira: »Namesto, da bi se podnebna strategija s stališča prehoda v nizkoogljično družbo opredelila za "čisti" scenarij (brez TEŠ 6 in s plinskimi kogeneracijami kot prehodnim energentom), dokument daje zeleno luč vsem scenarijem Nacionalnega energetskega programa (NEP). Razlike med šestimi scenariji NEP-a so namreč izrazite: razpon zmanjšanja izpustov CO2 do leta 2030 za energetski sektor je kar od – 9  do – 62  odstotkov.«

Podrobnosti v sporočilu za javnost.

Dobre prakse zniževanja CO2: Kako jim je uspelo?

Od septembra 2011 poteka projekt »Slovenija znižuje CO2: dobre prakse« s podnaslovom »Kako jim je uspelo?«.

V okviru projekta Umanotera pripravlja pregled obstoječih dobrih praks na področju blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje v Sloveniji in državah Evropske unije. Dvajset primerov dobrih praks bomo predstavili javnosti in oblikovali priporočila za njihovo nadaljnje širjenje. Projekt se osredotoča na osem prednostnih področij: obnovljivi viri energije, učinkovita raba energije, trajnostna mobilnost, ekološko kmetovanje, trajnostni razvoj podeželja, vrednostna veriga lesa, trajnostna proizvodnja in potrošnja ter prilagajanje na podnebne spremembe.

Več lahko preberete tukaj.

Letno poročilo 2010

Umanotera je objavila letno poročilo za leto 2010. V njem lahko med drugim preberete več o naši viziji, poslanstvu in vrednotah ter o naših projektih v lanskem letu.

Vsebina Letnega poročila Umanotere 2011:

Uvodni nagovor predsednice uprave
Vizija, poslanstvo, vrednote, strateška področja 
Opis dejavnosti organizacije
Sodelovanje

Strateška področja delovanja
1. Krovni projekti
Plan B za Slovenijo – Pobuda za trajnostni razvoj           
Ogledalo vladi 2010, Zeleni nevladni monitor
2. Nizkoogljična družba 
Potujoča razstava Slovenija, 50+          
Ogljični odtis    
RITUALI Eko pisarna     
Multimedijska predavanja Podnebno sporočilo    
Planet sprememb v rokah mladih          
3. Socialno pravična družba      
Krilca, darila s čarobno močjo   
Pravična trgovina 3MUHE          
Projekt Enlarging FAIR  
Odgovorni turizem        
Center za računalniško opismenjevanje Kafuli    
4. Lokalno samooskrbna družba
5. Odprta družba          
Okoljski center 

Komuniciranje  
Socialna omrežja          
Etc. ekološki tedenski cirkular   

Svetilnik: management organizacije
Skrb za okolje – Okoljska politika Umanotere
Sistem kakovosti
Razvoj zaposlenih in skrb zanje 

Finančno poročilo

Prihodnost Slovenije je v trajnostni energetiki

Nevladne okoljske organizacije, združene v delovni skupini za energetiko mreže Plan B za Slovenijo, smo do osnutka Nacionalnega energetskega programa (NEP) kritične. Prepričane smo, da je treba prednostna področja – učinkovito rabo energije, obnovljive vire energije in pametna omrežja – zastaviti bistveno bolj ambiciozno in radikalno.

Kot ključni dokument, ki bo opredelil energetsko prihodnost države, mora NEP omogočiti čimprejšnji prehod slovenskega energetskega sektorja v trajnostnega. Žal pa osnutek NEP takšnega ‘čistega energetskega scenarija za Slovenijo’, ki bi vključeval bistveno zmanjšanje rabe energije, učinkovito rabo energije in najhitrejši in najučinkovitejši prehod k 100-odstotno obnovljivi energiji, ne obravnava. »V NEP pogrešamo opredelitev ‘trajnostne energetike’, ki bi morala biti vizija energetske prihodnosti. V NEP se trajnostni vidik zreducira na nizkoogljičnost, ki pa je le ena od sestavin trajnostne energetike,« pravi direktorica Umanotere Vida Ogorelec.

Okoljske organizacije, združene v delovni skupini za energetiko mreže Plan B za Slovenijo, smo prepričane, da nacionalna energetska politika ne more sloneti predvsem na dodajanju novih proizvodnih kapacitet, tudi ne na izvozu električne energije. Potrebna je sprememba paradigme v smeri zmanjševanja energetske intenzivnosti in zmanjševanja rabe energije, izboljšanja energetske učinkovitosti ter proizvodnje iz obnovljivih virov energije.

Prvi odziv članic mreže Plan B za Slovenijo na osnutek Nacionalnega energetskega programa na spletni strani Plana B za Slovenijo.

Sicer pa direkorica Umanotere Vida Ogorelec še poudarja, da vprašanje, kateri energenti najbolje podpirajo prehod od sedanjega stanja (1/3 premog, 1/3 hidroenergija, 1/3 jedrska energije) do trajnostne vizije, v NEP ni dovolj poudarjeno. Vrsta mednarodnih scenarijev predlaga plin kot najprimernejši prehodni energent, saj je najcenejši s stališče investicije v izgradnjo, omogoča decentralizirane, kogeneracijske enote, v prihodnje pa lahko služi tudi kot rezerva ob morebitnem izpadu obnovljivih virov. "Izbor v NEP (premog in jedrska energija) ne vzdrži takšne presoje: oba sta relativno draga v naložbeni fazi, centralizirana in pasovna (nefleksibilna) v obratovanju," poudarja Ogorelčeva. 

S stališča prehoda v nizkoogljično družbo bi moral NEP po njenih besedah upoštevati veliko bolj ambiciozni načrt zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov – sedaj je zastavljeni cilj "9,5-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (TGP) iz zgorevanja goriv do leta 2020 in 18-odstotno zmanjšanje do leta 2030", kar ne podpira 80-odstotnega zmanjšanja do leta 2050, ki ga predvideva osnutek podnebnega zakona. "Če bi dosledno upoštevali ambiciozne cilje zmanjševanja izpustov TGP (ki jih nekatere države celo že dodatno zaostrujejo), bi šesti blok Termoelektrarne Šoštanj ne bil več sprejemljiva naložba," še opozarja direktorica Umanotere.

Potrebujemo boljši javni potniški promet, ne širše ljubljanske obvoznice

­­Koalicija za trajnostno prometno politiko se je v odzivu na Darsovo študijo, kjer so predstavljeni načrti za širitev avtocestnega obroča okrog Ljubljane in nekaterih vpadnic, zavzela za boljšo alternativo cestnemu prometu – urejen javni potniški promet.

Po naročilu družbe DARS je bila leta 2009 izdelana študija, ki načrtuje razširitev ljubljanskega avtocestnega obroča in njegovih priključnih avtocestnih krakov na 6 do 10 pasov ter preureditev večine vseh avtocestnih priključkov, vključno z rušitvijo nadvozov, nekaterih starih manj kot 15 let. Gre za velik državni projekt, vendar je študija doslej doživela predstavitve le v razmeroma ozki strokovni javnosti.

Koalicija za trajnostno prometno politiko predstavlja strokovni odziv na omenjeno študijo. Javnosti in politikom predlaga tudi ukrepe, s katerimi bi se lahko ljubljanska regija približala ciljem trajnostne mobilnosti in povečanju kakovosti bivanja. V Koaliciji za trajnostno prometno politiko zato pozivajo odločevalce, da se zatečejo k novi prometni paradigmi ter prekinejo vlaganja v ceste in spodbujanje rabe osebnega avtomobila. Obenem se obračajo tudi na javnost, naj se pridruži Koaliciji in zahteva okolju in zdravju prijaznejšo načrtovanje mobilnosti v Sloveniji.

Stališča Koalicije za trajnostno prometno politiko: »6 do 10-pasovni avtocestni obroč in razširitev mestnih vpadnic ali sodoben javni potniški promet.« (skrajšana verzija stališč tukaj)