Drugi osnutek podnebnega zakona slabši od prvega

­­­Nevladne organizacije Focus, Umanotera, Greenpeace Slovenija, Brez izgovora Slovenija in Pravno informacijski center nevladih organizacij – PIC ugotavljajo, da je drugi osnutek predloga Zakona o podnebnih spremembah še bolj pomanjkljiv od prvega.

­

Organizacije v drugem osnutku predloga zakona med drugim pogrešajo jasne in konkretne cilje ter ukrepe za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Poudarjajo tudi, da osnutek zakona ne vsebuje vzpodbujevalnih mehanizmov. »Za doseganje zastavljenih ciljev zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov je nujno potrebno spremeniti tako življenjske navade kot tudi poslovna ravnanja. Za doseganje tega pa je potrebno osveščanje in nagrajevanje dobrih praks z vzpodbujevalnimi mehanizmi, tudi finančnimi,« pravijo organizacije. Opozarjajo še, da osnutek zakona ne določa ustreznega mehanizma za nadzor izvajanja ukrepov za doseganje ciljev, saj po njihovem mnenju pripravljalec dokumentov ne more biti hkrati tudi nadzorno telo.

Zato ocenjujejo, da zaradi odsotnosti bistvenih vsebin, ki so zakonska materija (jasni cilji, zavezanci, ukrepi, nadzor) drugi osnutek še ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Predlagajo, naj hkrati z izboljšanim besedilom predloga zakona država pripravi tudi osnutek državne podnebne strategije in operativnega programa.

Pripombe NVO na drugi osnutek Zakona o podnebnih spremembah.
Sporočilo za javnost.

Odprto pismo predsedniku vlade

Umanotera je premieru Borutu Pahorju poslala Odprto pismo glede kriznega programa za kritična področja varstva okolja za Slovenijo.

Državni zbor je namreč na seji 16. decembra 2010 ob Poročilu o stanju okolja, ki ga je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor, obravnaval tudi poročilo Ogledalo vladi 2010 – Zeleni nevladni monitor. Dokument so mnogi poslanci pozdravili, nekateri pa priložnost ocenili kot zgodovinsko, saj so imeli prvič možnost neposredne obravnave nevladnega poročila. Po razpravi je Državni zbor na predlog Odbora za okolje in prostor sprejel sklep, v katerem med drugim predlaga Vladi, naj prouči možnost priprave kriznega programa, v katerem naj opredeli ukrepe za vsako posamezno kritično področje z določeno časovnico.

V Odprtem pismu premiera Pahorja sprašujemo,ali bo Vlada pristopila k pripravi in izvedbi omenjenega kriznega programa ter kdaj ga lahko pričakujemo.

Celotno Odprto pismo predsedniku vlade.