Nevladne organizacije: podnebna strategija izjemno pomemben dokument
Osnutek Strategije prehoda Slovenije v nizkoogljično družbo do leta 2050 (t.i. podnebna strategija), ki je v javni razpravi do 21. oktobra, je pomemben dokument. S svojo vsebino nakazuje pot, kako do leta 2050 v Sloveniji zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za 80 odstotkov, so v svojem odzivu na osnutek sporočile nevladne organizacije.
Hkrati ob zmanjševanju izpustov je treba zmanjšati tudi odvisnost od fosilnih goriv, trajnostno izrabljati naravne vire ter zagotavljati konkurenčnost gospodarstva in visoko kakovost življenja prek zelene rasti. Vodja aktivnosti za Greenpeace v Sloveniji Nina Štros pravi, da je dokument prvi korak v pravo smer, saj predstavlja temeljno osnovo za pripravo Strategije razvoja Slovenije, ki mora biti usmerjena k trajnostnemu razvoju ter okoljski in socialni pravičnosti. »Da bi zastavljene cilje karseda uspešno realizirali, potrebujemo širši konsenz in razumevanje, da ne bomo nobene krize dokončno rešili, če ne bomo najprej iskali rešitev za podnebno krizo,« pravi Nina Štros.
Najpomembnejša dodana vrednost strategije je dolgoročnejši pregled, saj vsi obstoječi dokumenti določajo cilje in ukrepe le do leta 2020. To je še posebej izrazito za področja, kjer danes sprejemamo odločitve o naložbah z daljnosežnejšimi posledicami, kot je odločitev o (ne)izgradnji novega bloka Termoelektrarne Šoštanj. Direktorica Umanotere Vida Ogorelec komentira: »Namesto, da bi se podnebna strategija s stališča prehoda v nizkoogljično družbo opredelila za "čisti" scenarij (brez TEŠ 6 in s plinskimi kogeneracijami kot prehodnim energentom), dokument daje zeleno luč vsem scenarijem Nacionalnega energetskega programa (NEP). Razlike med šestimi scenariji NEP-a so namreč izrazite: razpon zmanjšanja izpustov CO2 do leta 2030 za energetski sektor je kar od – 9 do – 62 odstotkov.«
Podrobnosti v sporočilu za javnost.
