Velike razlike v strankarskih volilnih programih

/in

Med volilnimi programi strank obstaja ogromna razlika pri razumevanju trajnostnega razvoja in odzivanju na največje okoljske izzive prihodnosti, je pokazala analiza programov strank, ki so jo opravile nevladne organizacije, članice mreže Plan B za Slovenijo – Pobuda za trajnostni razvoj.

Spodbudno je, da so se v povprečju zavedanje pomembnosti trajnostnih tem, stopnja razumevanja in vključevanje teh tem v programe povečali. V primerjavi s programi strank za parlamentarne volitve 2008 so prav vse stranke, ki so bile vključene v obe analizi programov, svojo oceno povišale. Še vedno pa v večini primerov trajnostni vidik ni vpet v vse cilje, kar lahko označimo za nerazumevanje trajnostnega razvoja kot priložnosti za izhod iz krize.

V analizi volilnih programov so bili ocenjeni programi 13 strank: SD, Zares, DeSUS, LDS, SDS, SLS, SNS, Pozitivna Slovenija, Lista G. Viranta, Nsi, HUMANA Slovenija, TRS, SMS-Zeleni.

V skupnem seštevku je program stranke Zares najvišje uvrščen s 3,18 točkami (od petih možnih), Lista Gregorja Viranta pa je v skupnem seštevku najslabše uvrščena (1,19).

TRS in SMS-Zeleni sta trajnostni razvoj in prehod v nizkoogljično družbo umestila kot osrednjo vizijo, okoljski vidik je vpet v vse cilje, hkrati pa ukrepi mestoma niso podrobno razdelani. Zares, LDS in SDS prepoznavajo pomembnost trajnostnega razvoja in ga povezujejo z uspešnim izhodom iz gospodarske krize. Okoljski vidiki niso vpeti v vse programske cilje, predvsem ne v gospodarske in finančne. Nsi, SD, SNS imajo nekatera področja razdelana, a parcialno in ne kot del trajnostnega razvojnega modela. Pozitivna Slovenija sicer vzpostavlja integriran trajnostni razvojni model, a ukrepe zelo skopo predstavlja. SLS, DeSUS, HUMANA Slovenija, Lista Gregorja Viranta pa vsebinam trajnostnega razvoja namenjajo obrobno vlogo, nimajo konkretnih ciljev ali ukrepov in se pri posameznih področjih ne dvignejo nad deklarativno raven.

Podrobnosti na spletni strani Plana B za Slovenijo.

Izbranih 20 dobrih praks zniževanja izpustov CO2

/in

V okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse je Umanotera skupaj s partnerji projekta predstavila 15 slovenskih in 5 tujih dobrih praks, ki pomembno znižujejo izpuste CO2 ter hkrati prispevajo k uveljavitvi načel trajnostnega razvoja.

»Izbrane dobre prakse dokazujejo, da doseganje ambicioznih evropskih in nacionalnih ciljev zniževanja izpustov toplogrednih plinov ni le možno in praktično izvedljivo, temveč da prinaša tudi vrsto drugih koristi, med drugim zmanjševanje stroškov, razvojne priložnosti in višjo kakovost življenja,« je poudarila vodja projekta, direktorica Umanotere Vida Ogorelec.

Več o izbranih dobrih praksah lahko preberete na spletni strani Slovenija znižuje CO2: dobre prakse.