Končano evidentiranje dobrih praks

/in

Projekt Slovenija znižuje CO2: dobre prakse se nadaljuje tudi v letu 2013. Evidentiranje dobrih praks je končano. Izbor 20 dobrih praks bomo javnosti predstavili v začetku marca.

Plan B za Slovenijo 4.0

/in

Plan B za Slovenijo – mreža nevladnih organizacij za trajnostni razvoj je pripravila publikacijo Plan B za Slovenijo 4.0 – Za zeleni razvojni preboj: Prispevek za Strategijo razvoja Slovenije 2014-2020.

Strategija razvoja Slovenije je strateški razvojni dokument, ki bo začrtal smer razvoja Slovenije za naslednjih sedem let in posledično usmerjal pridobivanje evropskih sredstev v tem obdobju.

Vsebine publikacije so bile vložene v posvetovalnem procesu, ki jih je z objavo spletnega vprašalnika zbiralo Ministrstvo za gospodarstvo, razvoj in tehnologije v procesu priprave Strategije razvoja Slovenije 2014-2020. Da bi bile vložene vsebine bolj pregledne in dostopne javnosti, smo pripravili celovito publikacijo: Plan B za Slovenijo 4.0 – Za zeleni razvojni preboj: Prispevek za Strategijo razvoja Slovenije 2014-2020.

Zeleni razvojni preboj s svojimi sedmimi programi trenutno predstavlja edino pozitivno vizijo in strategijo razvoja Slovenije, saj temelji na domačih naravnih in človeških virih, ter ustvarja nova delovna mesta, dviguje konkurenčnost Slovenije in zvišuje kvaliteto življenja njenih prebivalcev. Publikacija zajema vseh sedem programov, ki jih dodatno podpira s horizontalnimi ukrepi.

 

Predsedniški kandidati in Zeleni razvojni preboj

/in

Pred prvim krogom predsedniških volitev je spletna skupnost Tretji člen vsem trem kandidatom – Borutu Pahorju, Danilu Türku in Milanu Zveru – poslala Poziv za zeleni razvojni preboj, v posebnem vprašalniku pa so jih vprašali po njihovem stališču do vizije zelenega razvojnega preboja. Celotne odgovore obeh kandidatov, ki sta se uvrstila v drugi krog, si lahko ogledate tukaj. Milan Zver se na vprašalnik ni odzval.

Pismo odločevalcem glede predloga proračunov 2013 in 2014

/in

Raziskovalci, podjetniki, bivši in sedanji politični odločevalci ter zaskrbljeni državljani smo v odprtem pismu predsedniku republike, predsedniku DZ, predsedniku vlade in finančnemu ministru poslala odprto pismo v zvezi z načrti proračuna za leti 2013 in 2014.

V pismu odgovorne pozivamo, da sprejmejo inovativne politične rešitve in s tem prispevajo k potrebnemu uravnoteženju javnih financ z najmanjšim možnim vplivom na gospodarstvo in okolje.

Slovenija potrebuje fiskalno okrevanje, znižati mora svoje izpuste in nenazadnje potrebuje strategijo za gospodarsko blaginjo. V pismu predlagane reforme so del celovite zelene proračunske reforme, ki je lahko pomemben del rešitve.

Pismo, ki so ga podpisali številni ugledni strokovnjaki in Evrope in Slovenije, lahko v celoti preberete tukaj.

Krilca, poslovna darila z mogočnimi posledicami

/in

Pripravili smo promocijski filmček, ki predstavlja naša Krilca, darila s čarobno močjo, kot izjemno priložnost za poslovna darila. Ogledate si ga lahko tukaj.

Poziv vladi za zeleni razvojni preboj

/in

Strategija razvoja Slovenije 2013 – 2020, ki naj bi jo vlada pripravila do konca tega leta, bo krovni program za usmerjanje več milijard evrov iz evropskih skladov. To bo v prihodnjih letih edini svež denar za razvoj Slovenije. Spletna skupnost aktivnih državljank in državljanov Tretji člen je zato objavila nujen Poziv Vladi RS, naj v novo razvojno strategijo vključi programe zelenega razvojnega preboja.

»V času skoraj izrednih razmer obstaja resna nevarnost, da vladne odločitve o porabi teh sredstev ne bodo niti strateške niti v javnem interesu: da bo denar namenjen polnjenju proračunske luknje ter projektom oziroma interesom tistih, ki so pri koritu«, je opozorila direktorica Umanotere Vida Ogorelec. Tega odgovorni državljani ne smemo dopustiti – od vlade moramo jasno in glasno zahtevati, da ta sredstva nameni za dolgoročno družbeno koristne razvojne programe, je dodala.

V pozivu Tretjega člena je med drugim zapisano: Strategija razvoja Slovenije naj vključuje vitalne programe na sedmih družbeno pomembnih področjih: (1) prehranska samooskrba, (2) vrednostna veriga lesa, (3) energetska prenova stavb, (4) prehod na obnovljive vire energije, (5) posodobitev železniškega omrežja in javnega prevoza, (6) učinkovita raba naravnih virov in (7) zeleni turizem.

Programi zelenega razvojnega preboja so usmerjeni v rešitve in omogočajo dolgoročni izhod iz krize. Odzivajo se na strateške priložnosti (predvsem globalne) ter izhajajo iz domačih človeških in naravnih virov. Zmanjšujejo odvisnost od uvožene hrane in nafte, prinašajo regionalno uravnotežen razvojni zagon v mesta in na podeželje, podpirajo doseganje mednarodno sprejetih podnebnih ciljev ter  ustvarjajo nova delovna mesta z višjo dodano vrednostjo in spodbujajo inovativne rešitve. Predvsem pa prinašajo pozitivno razvojno vizijo.

»Želimo razbiti psihozo krize in brezizhodnosti, v kateri se je znašla Slovenija. Uresničevanje programov zelenega razvojnega preboja ni znanstvena fantastika, temveč temelji na realnih virih, s katerimi razpolaga naša država. Te priložnosti ne smemo zamuditi, kajti leta 2020, ko se bo sprejemala nova strategija razvoja, bo najverjetneje že prepozno,« je poudarila vodja projekta Tretji člen Renata Karba. Ob tem je izpostavila veliko podporo pozivu vladi (poleg uglednih posameznikov, ki so poziv podpisali kot prvopodpisniki, je v prvih dneh k partnerstvu pristopilo več kot podjetij in organizacij iz različnih sektorjev družbe), kar dokazuje, da imajo programi zelenega razvojnega preboja izjemno veliko motivacijsko moč in potencial za doseganje visoke stopnje družbenega soglasja.

Več informacij: Renata Karba, renata@umanotera.org

Inspirativne izjave nekaterih prvopodpisnikov poziva si lahko ogledate tukaj.

Oddaja Intelekta na prvem programu Radia Slovenija, 20. november 2012.

Prispevek in intervju s pobudnico Poziva Vido Ogorelec v oddaji TVS Studio City, 19. november 2012.

Intervju z Vido Ogorelec v Sobotni prilogi časnika Delo lahko preberete tukaj.

Spoznajte dobre prakse v kratkih animiranih filmih

/in

Oglejte si animirane filme, ki na zabaven in poljuden način predstavljajo dobre prakse, izbrane v projektu Slovenija znižuje CO2: dobre prakse. V okviru projekta smo pripravili tudi Katalog dobre prakse 2012 in Priporočila odločevalcem.

Kratke animirane filme smo razdelili v kategorije, ki smiselno sledijo področjem projekta. Ogledate si jih lahko na spletnem portalu Youtube. Delite naprej!

V Katalogu dobrih praks 2012 je vseh izbranih 20 dobrih praks predstavljenih na enem mestu – s kratkim opisom, pozitivnimi učinki in kontakti. V Katalogu navajamo tudi dodatne vire, ki nudijo še več informacij iz posameznih področij projekta.

Priporočila projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse so bila oblikovana na podlagi izvedenih predstavitev dobrih praks ter prispevkov strokovnih sodelavcev. Namenjena so multiplikaciji in vzpostavitvi mreže za nadaljnje širjenje dobrih praks. Pripravljena so za sedem prednostnih področij projekta (energetika, trajnostna mobilnost, ekološko kmetovanje, trajnostni razvoj podeželja, vrednostna veriga lesa, trajnostna proizvodnja in potrošnja ter prilagajanje na podnebne spremembe) in tri ravni – nacionalna, regionalna in lokalna.

Zelena proračunska reforma

/in

Proračunski rezi so le kratkoročne rešitve za spopadanje s krizo, potrebni so strukturni ukrepi. Nekateri ukrepi v okviru zelene proračunske reforme imajo lahko takojšen učinek na uravnoteženje proračuna, spodbudijo pa lahko tudi rast v gospodarskih sektorjih prihodnosti.

Kriza je priložnost, da tudi v Sloveniji začnemo s procesom zelene proračunske reforme, ki pa mora izhajati iz nadstrankarskega, širšega soglasja, je ob zaključku mednarodnega posveta na temo zelene proračunske reforme poudarila direktorica Umanotere Vida Ogorelec.

Več.

Pobuda za oceno ustavnosti novele zakona o kmetijskih zemljiščih in poslovnika DZ

/in

Skupina nevladnih organizacij s statusom delovanja v javnem interesu na področju okolja je vložila pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki zmanjšuje zaščito kmetijskih zemljišč, in Poslovnika Državnega zbora, ki omogoča sprejetje zakonov z vplivom na okolje brez sodelovanja strokovne in širše javnosti.

Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki je bil v juliju na predlog skupine koalicijskih poslancev sprejet po skrajšanem postopku, ni bil sprejet v skladu z Aarhuško konvencijo, ki zahteva udeležbo javnosti pri odločanju v okoljskih zahtevah, saj se javnost do zakona ni mogla opredeliti, ker javne razprave ni bilo. S tem sta postopek sprejemanja spornega zakona in tudi Poslovnik Državnega zbora, ki takšen postopek omogoča, v nasprotju s členi Ustave RS, ki govori o Sloveniji kot pravni državi. Okoljske nevladne organizacije želijo s pobudo za oceno ustavnosti doseči razveljavitev v juliju sprejetega Zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o kmetijskih zemljiščih, hkrati pa zahtevajo, da se določila Aarhuške konvencije glede sodelovanja javnost vnesejo tudi v Poslovnik Državnega zbora za primer, ko zakon predlagajo poslanci.

Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o kmetijskih zemljiščih, s katerim so poslanci Državnega zbora v juliju uzakonili ukinitev oziroma znižanje nadomestila za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, je s 15. avgustom stopil v veljavo. Sprejet je bil po skrajšanem postopku, v katerem je bilo preslišano enoglasno odklonilno mnenje kmetijske in prostorske stroke, spregledan poziv civilne družbe s podpisi več kot 5000 državljanov in na kratko odpravljen odložilni veto Državnega sveta. Poslanci prav tako niso upoštevali mnenja Komisije za preprečevanje korupcije, ki je ugotovila, da gre za korupcijsko izrazito izpostavljeno področje, na katerem deluje veliko zasebnih interesov in lobijev in opozorila, da je dolžnost države, da zavaruje javni interes, tako da sprejme zakon po opravljeni javni razpravi in na osnovi strokovnih utemeljitev.

V postopku sprejemanja novele zakona o kmetijskih zemljiščih je z zlorabo določil veljavnega Poslovnika Državnega zbora prišlo do popolne izključitve sodelovanja strokovne in širše javnosti. Poslovnik namreč omogoča, da se v primerih, ko so vlagatelji zakona poslanci, zakonodajni postopek odvije brez udeležbe javnosti. S pobudo za oceno ustavnosti pa skupina nevladnih organizacij podpornic kampanje Tretjega člena za ohranitev kmetijskih zemljišč, ki delujejo v javnem interesu na področju varstva okolja*, Ustavno sodišče poziva k oceni ustavnosti spornega zakona o kmetijskih zemljiščih in poslovnika Državnega zbora. Slovenija je namreč podpisnica Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Aarhuške konvencije), ki zahteva, da država na ustrezni stopnji, ko so še vse možnosti odprte, zagotovi učinkovito udeležbo javnosti pri pripravi predpisov na področju okolja. Izključitev javnosti iz procesa priprave zakona, ki pomembno vpliva na okolje, kot se je to zgodilo v primeru zakona o kmetijskih zemljiščih, predstavlja kršitev Aaarhuške konvencije. S tem so kršena določila 2., 8. in 153. člena Ustave RS, ki govorijo o Sloveniji kot pravni državi.  Okoljske nevladne organizacije so v svoji pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti zapisale: »Poslovnik Državnega zbora ni skladen z Aarhuško konvencijo, saj ne določa zavezujočih postopkovnih določil, po katerih bi moral biti predlog zakona (na področju okolja) v javni obravnavi«. Okoljske nevladne organizacije želijo s pobudo za oceno ustavnosti doseči razveljavitev v juliju sprejetega Zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o kmetijskih zemljiščih, hkrati pa zahtevajo, da se določila Aarhuške konvencije glede sodelovanja javnosti vnesejo tudi v Poslovnik Državnega zbora za primer, ko zakon predlagajo poslanci.

Ker se vsebina spornega zakona nanaša na zmanjševanje zaščite kmetijskih zemljišč pred nenadzorovano pozidavo in s tem nepovratnim uničenjem, gre zaradi zaskrbljujočega stanja kmetijskih zemljišč za zagotavljanje samooskrbe s hrano po mnenju pobudnic tudi za kršitev 71. in 72. člena Ustave RS, ki državi nalagata posebno varstvo kmetijskih zemljišč in skrb za zdravo življenjsko okolje.

Vlagateljice Pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o kmetijskih zemljiščih in Poslovnika Državnega zbora so:

– Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj

– Inštitut za trajnostni razvoj

– Slovenski E-forum, Društvo za energetsko ekonomijo in ekologijo

– Focus, društvo za sonaraven razvoj

– Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC

– Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine

Kontakt: Renata Karba, Umanotera, 041 399 473 begin_of_the_skype_highlighting            041 399 473      end_of_the_skype_highlighting,  renata@umanotera.org  

Referenduma o TEŠ 6 ne bo

/in

Zbranih je bilo le 2.151 veljavnih podpisov v podporo referendumski pobudi o TEŠ 6.

Pobudniki referenduma so preverili v pobudi izločene podpise. Po njihovi oceni je najmanj 465 podpisov dovolj čitljivih, je danes dejal Vili Kovačič. Po njegovih besedah so zbrali 2.861 podpisov, notranje ministrstvo pa je ugotovilo, da je veljavnih 2.161 podpisov. Kot neveljavnih je bilo označenih in izločenih 700 podpisov, je dejal in dodal, da je od teh najmanj 465 podpisov dovolj čitljivih.

"Ko bomo zbrali vse gradivo in če bo dovolj verodostojnih podpisov, bomo na ustavnem sodišču iz proceduralnih razlogov vložili zahtevo za presojo ustavnosti zakona o poroštvu za Teš 6, po katerem bo država jamčila za 440 milijonov evrov posojila Evropske investicije banke. Proceduralni razlogi so po našem mnenju dovolj močni, da ovržejo odločitev, ki je bila sprejeta," je dejal Kovačič.