Je jedrska energija trajnostna?

Vodilno vprašanje za ali proti jedrski energiji bi moralo biti, ali gre za trajnostni energetski vir. Če izhajamo iz definicije trajnostnega razvoja Bruntlandine komisije, se torej vprašamo, »ali jedrska energija izpolnjuje današnje potrebe brez omejevanja možnosti bodočih generacij, da bodo izpolnile svoje potrebe?«.

Pri iskanju odgovora moramo upoštevati:

… da uran ni obnovljiv vir. Menda je zalog za nekaj desetletij. Kaj pa potem?

… da problem jedrskih odpadkov še ni rešen – niti tehnološko nasploh, niti lokacije za njihovo skladiščenje v Sloveniji še nismo našli. Sevanje ostankov goriva in drugih radioaktivnih materialov ostaja zanamcem še tisoče let.

… da obstaja nevarnost nesreč. Katastrofa v Fukušimi je ponovni dokaz, da jedrska energija ni varna pred naravnimi nesrečami ali človeško napako tudi v tehnološko najbolj razviti družbi.

… da so nuklearke izjemno ranljivi cilji za teroristične in vojne napade, hkrati pa je uporaba jedrske energije pogosto povezana z jedrskim oboroževanjem, česar mednarodna skupnost za nekatere države ne dopušča (Iran, Severna Koreja).

… da je cena jedrske energije visoka. Realno ceno jedrske energije je težko oz. kar nemogoče izračunati. Veliko stroškov namreč pokrivajo državne subvencije. Investicijska vrednost objektov je izjemno visoka, dodatno moramo upoštevati ne le stroške obratovanja z vsemi varnostnimi ukrepi, stroške pridobivanja uranove rude in sanacije rudnikov, stroške razgradnje, izgradnje odlagališča odpadkov in nenazadnje zavarovalne premije za primer nesreč, ki jih komercialne zavarovalnice pokrivajo le v omejenih zneskih.

… da je proizvodnja jedrske energije neučinkovita, saj je odpadna toplota iz procesa neuporabna in greje vodo v rekah in oceanih. Primernejše so »soproizvodne« tehnologije, ki ob proizvodnji električne energije koristno izrabljajo tudi toploto.

… da naložbe v jedrsko energijo ovirajo prehod v trajnostno družbo, ki bo temeljila na energetski učinkovitosti (kjer je potencial 60-80%) in 100% obnovljivih virih. Cena zgolj proizvodnje jedrske energije je relativno nizka ob izjemno velikih fiksnih stroških, kar spodbuja porabo, hkrati pa nadaljuje centraliziran vzorec energetskega omrežja namesto decentraliziranih pametnih omrežij. Hkrati je proizvodnja v času pasovna, neodzivna. 

Ob upoštevanju vsega navedena postane očitno, da jedrska energija ni trajnostni vir. S stališča trajnosti in interesov prihodnjih generacij ni ustrezna niti kot dolgoročna vizija, niti kot prehodni energent. V prehodnem obdobju do večje energetske učinkovitosti in 100% obnovljivih virov je izrazito ugodnejši energent plin, ki je cenejši v izgradnji, z možnostjo decentraliziranih enot, soproizvodnje toplote in elektrike ter sposobnostjo hitre odzivnosti.

Podprite poziv k etični odločitvi o TEŠ 6

Koalicija nevladnih organizacij, civilnih iniciativ, gibanj, političnih strank in posameznikov "Ustavimo TEŠ6" poziva vlado in parlamentarne stranke, naj se zavzamejo za šestmesečni moratorij na odločanje o nadaljevanju gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj. 

V tem času naj neodvisno etično razsodišče ovrednoti projekt z vidika ekonomske, okoljske, družbene ter medgeneracijske sprejemljivosti.  Pobudniki kampanje vlado pozivajo, naj v času moratorija pripravi trajnostni energetski scenarij in ga obravnava kot enakovredno alternativo razvoja slovenske energetike. Državljanke in državljani lahko podporo pozivu k etični odločitvi o TEŠ 6 podprejo prek spletnega orodja Tretji člen.

Pobudniki kampanje so 17. januarja  predsednikom parlamentarnih strank in vodjem poslanskih skupin poslali odprto pismo, v katerem jih pozivajo, naj se zavežejo k sprejetju takojšnjega šestmesečnega moratorija na odločanje o projektu TEŠ 6. Čas moratorija naj se izkoristi za ustanovitev neodvisnega etičnega razsodišča, ki bo na transparenten in celovit način ovrednotilo projekt. Etično razsodišče naj bo sestavljeno iz uglednih in verodostojnih osebnosti z različnih strokovnih področji, kot so humanistika, družboslovje, ekonomija, pravo, energetika, okolje, zdravstvo in sociala. Člani razsodišča naj ovrednotijo projekt z vidika tveganj, ki jih prinaša na celo vrsto področij, ter z vidika njegove etične sprejemljivosti za današnje in prihodnje generacije. Hkrati naj se čas moratorija izkoristi tudi za pripravo trajnostnega energetskega scenarija.

Kot je opozorila vodja Greenpeace Slovenija Nina Štros je v odločevalski proces nujno vnesti transparentnost in ga odpreti za vse deležnike. »TEŠ 6 je nacionalni projekt, ki ne more biti v rokah ozke skupine odločevalcev, ki uveljavljajo svoje kapitalske interese, razprava mora biti odprta,« je poudarila.

Vodja Umanoterinega projekta Tretji člen Renata Karba je ob predstavitvi spletnega orodja za aktivno državljanstvo www.tretjiclen.si povedala, da podpora pozivu ne pomeni opredelitve o gradnji TEŠ 6, temveč zahtevo do odločevalcev, naj temeljito preučijo vse vidike projekta. »Odločevalci ne smejo podleči nenehnim pritiskom investitorja, ampak si vzeti čas za premislek«, je opozorila Karba in dodala, da bo odločitev v zvezi s TEŠ 6 opredelila tudi politično prihodnost novih poslank in poslancev.

Na tiskovni konferenci so tudi predstavniki drugih nevladnih organizacij in civilne družbe, Gorazd Marinček (Slovenski E-forum), Manca Košir (Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije TRS) in Vili Kovačič (Civilna iniciativa Davkoplačevalci se ne damo) opozorili na to, da je nastopil čas, da civilna družba povzdigne svoj glas, in da njen glas odločevalci tudi upoštevajo. Kot je ob koncu poudarila Nina Štros, je čas za aktivno državljanstvo in participativno demokracijo, kajti takšni projekti, kot je TEŠ 6, ne morejo biti sprejeti brez širšega družbenega konsenza.

Kontakt:
Nina Štros, Greenpeace v Sloveniji, nina.stros@greenpeace.si, 040 871 530 begin_of_the_skype_highlighting            040 871 530      end_of_the_skype_highlighting

Renata Karba, Umanotera,  renata@tretjiclen.si, 041 399 473 begin_of_the_skype_highlighting            041 399 473      end_of_the_skype_highlighting

Poziv svetnikom, naj preprečijo ukinitev samostojnega Ministrstva za okolje in prostor

Nevladne okoljske organizacije in civilne iniciative so v pismu 1. februarja 2012 državne svetnike pozvale, naj z glasovanjem za odložilni veto na spremembe Zakona o Vladi Republike Slovenije preprečijo ukinitev samostojnega Ministrstva za okolje in prostor. Pismo navajamo v celoti:

Danes boste na 36. nujni seji razpravljali in glasovali o odložilnem vetu na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije. Okoljske organizacije Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Focus, društvo za sonaraven razvoj, Greenpeace v Sloveniji, Slovenski E-forum, društvo za energetsko ekonomiko in ekologijo ter Civilne iniciative Celja se pridružujemo mnenju interesne skupine negospodarskih dejavnosti, da bi ukinitev Ministrstva za okolje in prostor, kot smo ga poznali do sedaj, imela pomembne posledice, zato vas pozivamo, da glasujete za odložilni veto.

Ukinitev samostojnega resorja za okolje in prostor oz. združitev enega dela ministrstva (okolje) z  ministrstvom za kmetijstvo, drugega dela (prostor) pa z ministrstvom za infrastrukturo, je iz več razlogov zaskrbljujoča in nedopustna, še zlasti pa ker:

–        nadzor nad onesnaževanjem daje onesnaževalcem – kmetijstvo je eden največjih onesnaževalcev okolja;

–        prostor podreja infrastrukturi – energetika in promet sta največja posamična porabnika prostora.

Ločevanje in podrejanje okolja in prostora drugim interesom pomeni dejansko odstranjevanje ključnih ovir za posege v okolje in prostor, zato nevladne organizacije temu nasprotujemo.

 Z glasovanjem za odložilni veto opozorite na spornost predlagane rešitve in pozovite k ponovnemu razmisleku o njenih posledicah.

 Podpisniki:

Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, mag. Vida Ogorelec, direktorica

Focus, društvo za sonaraven razvoj, Živa Gobbo, predsednica

Greenpeace v Sloveniji, mag. Nina Štros, vodja

Slovenski E-forum, društvo za energetsko ekonomiko in ekologijo, Gorazd Marinček, predsednik

Civilne iniciative Celja, Boris Šuštar, koordinator

Z delovanjem pričela spletna aktivistična skupnost Tretji člen

S pomočjo družabnih omrežij ter aktivističnega spletnega mesta www.tretjičlen.si se začenja graditi skupnost aktivnih državljanov Slovenije, ki želijo imeti vpliv na odločitve širšega javnega pomena. S svojo prvo kampanjo se Tretji člen pridružuje pozivu skupine nevladnih in političnih organizacij ter posameznikov k etični odločitvi o prihodnosti projekta TEŠ 6.

Državljanke in državljani Slovenije so pogosto označeni kot politično apatični. In vendar jih skoraj 29.000 sodeluje v kampanjah aktivistične spletne skupnosti Avaaz, ki z zbiranjem podpore svojih članov učinkovito vpliva na politične odločitve globalnega pomena.

V Sloveniji imamo pravico do neposredne demokracije zapisano v 3. členu ustave, po katerem je »slovenski Avaaz« tudi dobil ime. Skupnost Tretji člen pod geslom »Naši glasovi so naša moč« izkorišča demokratični potencial svetovnega spleta za združevanje šibkih glasov posameznikov v močna sporočila civilne družbe, ki jih odločevalci ne bodo mogli preslišati.  

Kampanje Tretjega člena bodo namenjene vplivanju na delo politikov, javnih služb ter velikih podjetij, katerih zavezanost delovanju v javnem interesu je pogosto zgolj deklarativna. Tretji člen navdihuje vpliv, ki so ga dosegle aktivistične spletne skupnosti 38 Degrees v Veliki Britaniji, GetUp v Avstraliji in globalni Avaaz, ki ima več kot 12 milijonov članov iz 194 držav.

Z objavo spletne peticije na naslovu www.tretjiclen.si se začenja zbiranje podpore državljank in državljanov pozivu političnim odločevalcem k etični odločitvi o prihodnosti projekta TEŠ 6. Podpisniki Vlado in Državni zbor pozivajo, naj uzakonijo 6-mesečni moratorij na vse aktivnosti in odločanje o TEŠ 6. V tem času naj verodostojno etično razsodišče poda za vlado zavezujoče mnenje glede prihodnosti tega projekta. Hkrati zahtevajo pripravo trajnostnega energetskega scenarija in njegovo enakovredno obravnavanje med alternativami razvoja slovenske energetike.

Več na spletni strani Tretji člen.

Informacije: Renata Karba, renata@tretjiclen.si