Šoštanj se ne sme več zgoditi

20. marec 2013 – Po tem, ko sta EIB in EBRD 8. marca nakazali obljubljenih 650 milijonov evrov za 6. blok Termoelektrarne Šoštanj, so Focus, društvo za sonaraven razvoj, CEE Bankwatch Network in 96 drugih nevladnih organizacij (tudi Umanotera) na omenjeni banki naslovili pismo, v katerem jih pozivajo, da se nikoli več ne zavežeta k tako spornim posojilom.

Podpisniki pisma navajajo glavne razloge, zaradi katerih si TEŠ 6 ni zaslužil posojil javnih bank EIB in EBRD in predlaga tudi vrsto ukrepov, ki jih morata banki nemudoma sprejeti, če se želita izogniti podobnim napakam v prihodnosti.

Več: http://www.focus.si/index.php?node=26&id=1281

Odobreno posojilo za TEŠ 6

8. marec 2013 – Evropska investicijska banka (EIB) je potrdila sprejetje pozitivne odločitev o sprostitvi 440 milijonov evrov posojila za projekt TEŠ 6. Odločitev je bila sprejeta navkljub nerazrešenim sumom korupcije pri projektu.

Novica je odjeknila kljub zagotovilu predsednika EIB, Wernerja Hoyerja, da bodo sumi korupcije temeljito raziskani, preden bo banka nakazala denar za projekt TEŠ 6. Trenutno kaže, da bo banka denar nakazala še preden bodo institucije, ki raziskujejo sume korupcije (European Anti-Fraud Office – OLAF in Nacionalni preiskovalni urad – NPU) končale z delom. Tudi poročilo o notranjem raziskovalnem postopku, ki ga vodi sama EIB, še ni bilo predstavljeno javnosti.

Več.

Planica za trajnostni razvoj

14. marec 2013 – Organizacijski komite Planica se je letos zavezal, da bo tekmovanja svetovnega pokala v smučarskih skokih organiziral in izvedel kot trajnostne športne dogodke, ki bodo pustili pozitivno zapuščino naravnemu in družbenemu okolju. Zavzemali se bodo, da bodo tekmovanja v Planici vsako leto v večji meri temeljila na načelih trajnostnega razvoja in tako prispevala k dinamičnemu ravnovesju med človekom in naravo ter omogočala socialno pravičnost in medgeneracijsko solidarnost. Pri uresničevanju te vizije jim v vlogi svetovalca za trajnostne elemente svetuje ekipa Čiste zmage.

Kot je na današnji novinarski konferenci povedal generalni sekretar organizacijskega komiteja Planica Primož Finžgar, so si na področju trajnostnih elementov planiških prireditev zastavili dolgoročno nalogo. Za uresničevanje svoje vizije pa so si letos zadali ukrepe na različnih ravneh na področjih mobilnosti, hrane in pijače, ravnanju z odpadki in vključevanju lokalne skupnosti.

Eden ključnih vplivov prireditve v Planici je mobilnost udeležencev. Največ izpustov toplogrednih plinov v zvezi s športnim dogodkom namreč nastane zaradi prevozov obiskovalcev in športnikov.

Ena izmed letošnjih aktivnosti je spodbuditi ljudi, naj pridejo z vlakom in avtobusom (vozila bosta tudi dva posebna vlaka), ali pa naj si vsaj delijo prevoz. Ob predložitvi vstopnice na tekmo ponujajo 50-odstotni popust na vožnjo z vlakom do Jesenic in nato brezplačno z avtobusom do Planice. Spodbujajo tudi k deljenju prevoza – odprli so dogodek za skupni prevoz na spletni strani www.prevoz.org. Po Finžgarjevih besedah gre tudi za vzgojo gledalcev za bodoče dogodke v Planici, saj bo z izgradnjo infrastrukture za nordijski center v dolini v bodoče manj parkirnih prostorov.

Najboljši odpadek je tisti, ki ne nastane, zato se pri načrtovanju prireditve skušajo izogniti nepotrebni embalaži, izdelkom za enkratno uporabo in izdelkom iz snovi, ki se jih ne da reciklirati. Plačilo kavcije za uporabo kozarcev za pijačo je v Planici že ustaljena praksa, letos uvajajo tudi ločeno zbiranje odpadkov. Pred in med samim dogodkom bodo poskrbeli, da se bo vsak posameznik zavedal odgovornega ravnanja z odpadki. Za odpadke, ki bodo vseeno nastali, bodo postavljeni zabojniki za ločevanje s sporočili o primernem ločevanju, na to bodo obiskovalce opozarjali tudi prostovoljci.

Poudarjajo tudi pomen medgeneracijske odgovornosti in solidarnosti, krepitvi socialne kohezije, mreži odnosov in lokalnih skupnosti. Pri načrtovanju in na samem dogodku bodo dajali prednost lokalnim izvajalcem/podizvajalcem/dobaviteljem. Pozornost namenjajo skrbi za dediščino in ozaveščanje ljudi z odgovorno interakcijo med vsemi vpletenimi. Z likovnim natečajem Planica in otroci, ki poteka že vrsto let in se ga udeležuje veliko število osnovnih šol, spodbujajo kreativnost in razmislek na temo varovanja narave, s čimer želijo razviti njihov pozitivni odnos do okolja.

»Planica je največja slovenska športna prireditev in njihova zaveza k trajnostnemu razvoju je močno sporočilo in izziv za druge organizatorje športnih prireditev,« je poudaril eden treh ambasadorjev projekta Čista zmaga, trajnostni športni dogodki Franci Petek (druga dva ambasadorja sta Katarina Venturini in Mitja Petkovšek).

Vodja projekta Čista zmaga Gaja Brecelj je opozorila, da gre pri trajnostnih športnih dogodkih za tek na dolge proge – postopen proces nenehnega izboljševanja. Prinašajo pomembne okoljske, gospodarske in družbene spremembe na vseh ravneh. Od športnega dogodka, organiziranega v skladu s trajnostnim pristopom, imajo korist vsi – športniki, organizator, sponzorji, dobavitelji, izvajalci storitev, lokalna skupnost, gledalci – pri tem pa niso ogrožene potrebe prihodnjih generacij.

Človeku in okolju prijaznejši športni dogodki so po besedah Brecljeve razvojna priložnost za Slovenijo, saj prinašajo koristi na vseh segmentih družbe: za lokalno skupnost, posameznika in gospodarstvo. Takšne prireditve povečujejo uspešnost organizatorja (zviševanje ugleda, prihranki, pridobivanje sponzorjev, višja javna podpora, nova partnerstva, črpanje evropskih sredstev), ponujajo koristi za sponzorje (izkazovanje okoljske in družbene odgovornosti, dolgoročna partnerstva, zviševanje ugleda) in prinašajo koristi na lokalni ravni (izboljšuje se lokalna ekonomija, vpetost v okolje, koristi za naravno in družbeno lokalno okolje, razvoj lokalne skupnosti na trajnostnih temeljih, promocija lokalne dediščine).

Informacije: Gaja Brecelj, vodja projekta Čista zmaga, gaja@umanotera.org

Pismo mandatarki: zeleni razvojni preboj in zelena davčna reforma za izhod iz krize

7. marec 2013 – Mreža Plana B za Slovenijo in spletna skupnost za aktivno državljanstvo Tretji člen sta mandatarko Alenko Bratušek pozvala, naj priprava Strategije razvoja Slovenije za obdobje 2014 – 2020 postane ena od prednostnih nalog nove vlade.

Strategija razvoja Slovenije naj začrta uporabo razvojnih sredstev iz evropskih skladov za dolgoročno družbeno koristne razvojne programe. »Nastajajoča vlada ima priložnost, da s programsko usmeritvijo v zeleni razvojni preboj ter s sprejetjem zelene proračunske reforme kot osrednje strategije za fiskalno okrevanje začrta pot naše države iz krize,« so zapisali.

Pismo v celoti objavljamo tukaj.