Predani podpisi za zeleni razvojni preboj

6. maj 2013 – Konec aprila smo poziv za zeleni razvojni preboj končno predali vladi na najvišji ravni. Predsednica vlade Alenka Bratušek je sprejela 10.358 podpisov (skupaj z osebnimi sporočili) in seznam 195 organizacij, podjetij, občin, združenj in agencij, ki so se pozivu pridružile.

S predajo podpisov je kampanja, ki smo jo zastavili s pozivom vladi za zeleni razvojni preboj, formalno zaključena. Kaj smo z njo v preteklega pol leta dosegli?

  • Zeleni razvojni preboj se je v družbi uveljavil kot pozitivna vizija razvoja za Slovenijo in je bil deležen velike pozornosti medijev.
  • V osnutku izhodišč za Strategijo razvoja Slovenije je področje »Zeleno« uvrščeno kot eno od petih prednostih področij.
  • S predlogom sedmih programov zelenega razvojnega preboja smo konstruktivno prispevali k iskanju rešitve za dolgoročni izhod iz krize.
  • Pozornost javnosti smo usmerili na primere dobrih praks v podjetjih, občinah itd., kjer programi zelenega razvojnega preboja že ‘živijo’. To je dragoceno predvsem v procesu regionalnega razvojnega načrtovanja za novo finančno perspektivo.
  • Sinergijski gospodarski, socialni in okoljski učinki programov zelenega razvojnega preboja so prepoznani in odločevalci jih ne bi smeli več spregledati.

S predajo podpisov se je Tretjemu členu iztekel mandat, ki ste nam ga podelili z vašo podporo pozivu vladi za zeleni razvojni preboj, seveda pa z delom nadaljujemo. V okviru mreže Plan B za Slovenijo se vključujemo v pripravo regijskih razvojnih programov, programe zelenega razvojnega preboja predstavljamo na dogodkih na lokalni, regionalni in državni ravni, aktivno sodelujemo v posvetovalnem procesu za pripravo Strategije razvoja Slovenije, ki ga koordinira Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter pripravljamo pripombe na osnutek Programa državnih razvojnih prioritet in investicij za obdobje 2014–2017.

Upanje za zeleni razvojni preboj je zdaj v največji meri usmerjeno v družbeno podrast: v napredna podjetja, organizacije in občine, ki v čedalje večjem številu prepoznavajo vitalnost njegovih programov. Zato načrtujemo tudi tesnejše mrežno povezovanje partnerjev zelenega razvojnega preboja.

Objavljeno Letno poročilo 2012

15. april 2013 – V teh prvih resnično pomladnih dneh smo v Umanoteri zaključili inventuro lanskega leta. Kaj smo počeli in kaj dosegli? Odgovore smo skušali strniti v Letnem poročilu 2012.

Odziv na pobudo poslancev PS za raziskovanje zalog premoga na območju Brnice

10. april 2013 – Okoljevarstvene organizacije in posamezniki, ki sodelujemo v pobudi Plan B za trajnostni razvoj, odločno protestiramo proti pobudi poslancev največje parlamentarne stranke Pozitivna Slovenija o začetku postopkov za vzpostavitev novega rudnika premoga v Brnici pri Hrastniku.

Zato smo na predsednico vlade RS mag. Alenko Bratušek, Sama Omerzela, ministra za infrastrukturo in prostor, mag. Stanka Stepišnika, ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo, mag. Dejana Židana, ministra za kmetijstvo in okolje, dr. Roberta Goloba, podpredsednika PS , Blaža Košoroka, generalnega direktorja HSE ter na oba pobudnika, poslanca PS, mag. Barbaro Žgajner Tavš in Jožeta Velikonjo, naslovili odprto pismo, v katerem jih pozivamo, da če resnično želijo delovati v korist skupnosti, ki jo zastopajo, in države v celoti, naj zagovarjajo razvojne projekte, ki so v skladu s razumnim in trajnostnim razvojem Slovenije. Nov rudnik premoga in z njim povezana termoelektrarna to brez dvoma nista.

Odprto pismo

http://www.planbzaslovenijo.si/upload/razno/odprto-pismo-rudnik-brnice-10042013.pdf

Evropska zelena pisarna v Sloveniji

4. april 2013 – Umanotera je slovenski partner v projektu Evropska zelena pisarna (EGO – European Green Office), ki prispeva k preoblikovanju pisarn v podjetjih in drugih organizacijah v okolju in človeku prijazne. V projektu smo partnerji iz šestih držav oblikovali različna orodja za usposabljanje v podjetjih in organizacijah: spletno stran (www.eugreenoffice.eu/si) in na njej dostopne Priročnik za Zeleno pisarno, Kalkulator ekološkega odtisa, Virtualno pisarno in Kontrolni seznam za Zeleno pisarno. Vsa orodja so prevedena v slovenski jezik.

Projekt EGO se je začel januarja 2011, v njem pa sodeluje sedem organizacij iz šestih držav: (1) KÖVET Association of Sustainable Economies, Madžarska (koordinator); (2) Umanotera, Slovenija; (3) Groupe One, Belgija; (4) Stockholm Environmental Institute Tallinn, (5) EstonijaTIME Foundation, (6) BolgarijaEco-Trend Association, Romunija in (7) 21 Solutions, Belgija. Projekt sofinancira EU prek programa vseživljenskega učenja Leonardo da Vinci.

Za uvajanje zelene pisarne se po opažanjih Umanotere odločajo podjetja in organizacije, ki v tem prepoznavajo priložnost za povečanje svoje konkurenčnosti ter vidijo ozelenitev svoje dejavnosti kot del rešitve in dolgoročne uspešnosti. Pri tem procesu so jim v pomoč spletna orodja v slovenskem jeziku. Dve orodji sta samoevalvacijski, saj podjetjem in organizacijam omogočita oceno, kakšen je trenutni okoljski vpliv delovanje njihove pisarne – Kalkulator ekološkega odtisa in Kontrolni seznam Zelene pisarne.

Nasvete in ideje za uspešno izvajanje zelene pisarne na 17 področjih (npr. menedžment zelene pisarne, trajnostno in zeleno naročanje, poraba energije v pisarni, poraba papirja, ravnanje z odpadki, čiščenje pisarne ipd…) pa najdejo v Virtualni pisarni in Priročniku za Zeleno pisarno, v katerem se poleg prej omenjenega seznanijo še z evropsko okoljsko zakonodajo na posameznih področjih. Priročnik je na voljo tudi v tiskani obliki.

Trenutno poteka tudi usposabljanje zaposlenih v podjetjih in organizacijah za vodenje zelene pisarne – v Sloveniji je v ta proces vključenih 8 podjetij in organizacij. Ob koncu usposabljanja bodo najbolj uspešni nominirani za nagrado v evropskem tekmovanju zelenih pisarn.

V individualno usposabljanje je v tem trenutku vključenih 8 slovenskih podjetij in organizacij: Zavarovalnica Triglav, d.d. (partner projekta), Aerodrom, d.d., NLB, d.d., Kemijski inštitut RS, Medium, d.o.o., British Embassy, British Council in Razvojni center Litija. Z njimi sodelujejo tri mentorice, ki so se za mentorstvo usposobile v okviru projekta EGO. Z dvigom znanja in veščin zaposlenih bodo sodelujoča podjetja in organizacije usposobljena in motivirana za vodenje zelene pisarne, s čimer bodo zmanjšala okoljski vpliv svoje pisarniške dejavnosti. Na koncu mentorstva pred začetkom poletja bodo na posebnem dogodku podelili nagrade tistim podjetjem, ki bodo uspešno zaključila proces ozelenjevanja pisarne, najboljši pa bodo nominirani za evropsko tekmovanje.

Kontakt: Karmen Kogoj Ogris, 01 439 71 00, 031 540 534, karmen@umanotera.org

Intervju z mentoricama Špelo Kern in Renato Karba lahko preberete tukaj.

Šoštanj se ne sme več zgoditi

20. marec 2013 – Po tem, ko sta EIB in EBRD 8. marca nakazali obljubljenih 650 milijonov evrov za 6. blok Termoelektrarne Šoštanj, so Focus, društvo za sonaraven razvoj, CEE Bankwatch Network in 96 drugih nevladnih organizacij (tudi Umanotera) na omenjeni banki naslovili pismo, v katerem jih pozivajo, da se nikoli več ne zavežeta k tako spornim posojilom.

Podpisniki pisma navajajo glavne razloge, zaradi katerih si TEŠ 6 ni zaslužil posojil javnih bank EIB in EBRD in predlaga tudi vrsto ukrepov, ki jih morata banki nemudoma sprejeti, če se želita izogniti podobnim napakam v prihodnosti.

Več: http://www.focus.si/index.php?node=26&id=1281

Odobreno posojilo za TEŠ 6

8. marec 2013 – Evropska investicijska banka (EIB) je potrdila sprejetje pozitivne odločitev o sprostitvi 440 milijonov evrov posojila za projekt TEŠ 6. Odločitev je bila sprejeta navkljub nerazrešenim sumom korupcije pri projektu.

Novica je odjeknila kljub zagotovilu predsednika EIB, Wernerja Hoyerja, da bodo sumi korupcije temeljito raziskani, preden bo banka nakazala denar za projekt TEŠ 6. Trenutno kaže, da bo banka denar nakazala še preden bodo institucije, ki raziskujejo sume korupcije (European Anti-Fraud Office – OLAF in Nacionalni preiskovalni urad – NPU) končale z delom. Tudi poročilo o notranjem raziskovalnem postopku, ki ga vodi sama EIB, še ni bilo predstavljeno javnosti.

Več.

Planica za trajnostni razvoj

14. marec 2013 – Organizacijski komite Planica se je letos zavezal, da bo tekmovanja svetovnega pokala v smučarskih skokih organiziral in izvedel kot trajnostne športne dogodke, ki bodo pustili pozitivno zapuščino naravnemu in družbenemu okolju. Zavzemali se bodo, da bodo tekmovanja v Planici vsako leto v večji meri temeljila na načelih trajnostnega razvoja in tako prispevala k dinamičnemu ravnovesju med človekom in naravo ter omogočala socialno pravičnost in medgeneracijsko solidarnost. Pri uresničevanju te vizije jim v vlogi svetovalca za trajnostne elemente svetuje ekipa Čiste zmage.

Kot je na današnji novinarski konferenci povedal generalni sekretar organizacijskega komiteja Planica Primož Finžgar, so si na področju trajnostnih elementov planiških prireditev zastavili dolgoročno nalogo. Za uresničevanje svoje vizije pa so si letos zadali ukrepe na različnih ravneh na področjih mobilnosti, hrane in pijače, ravnanju z odpadki in vključevanju lokalne skupnosti.

Eden ključnih vplivov prireditve v Planici je mobilnost udeležencev. Največ izpustov toplogrednih plinov v zvezi s športnim dogodkom namreč nastane zaradi prevozov obiskovalcev in športnikov.

Ena izmed letošnjih aktivnosti je spodbuditi ljudi, naj pridejo z vlakom in avtobusom (vozila bosta tudi dva posebna vlaka), ali pa naj si vsaj delijo prevoz. Ob predložitvi vstopnice na tekmo ponujajo 50-odstotni popust na vožnjo z vlakom do Jesenic in nato brezplačno z avtobusom do Planice. Spodbujajo tudi k deljenju prevoza – odprli so dogodek za skupni prevoz na spletni strani www.prevoz.org. Po Finžgarjevih besedah gre tudi za vzgojo gledalcev za bodoče dogodke v Planici, saj bo z izgradnjo infrastrukture za nordijski center v dolini v bodoče manj parkirnih prostorov.

Najboljši odpadek je tisti, ki ne nastane, zato se pri načrtovanju prireditve skušajo izogniti nepotrebni embalaži, izdelkom za enkratno uporabo in izdelkom iz snovi, ki se jih ne da reciklirati. Plačilo kavcije za uporabo kozarcev za pijačo je v Planici že ustaljena praksa, letos uvajajo tudi ločeno zbiranje odpadkov. Pred in med samim dogodkom bodo poskrbeli, da se bo vsak posameznik zavedal odgovornega ravnanja z odpadki. Za odpadke, ki bodo vseeno nastali, bodo postavljeni zabojniki za ločevanje s sporočili o primernem ločevanju, na to bodo obiskovalce opozarjali tudi prostovoljci.

Poudarjajo tudi pomen medgeneracijske odgovornosti in solidarnosti, krepitvi socialne kohezije, mreži odnosov in lokalnih skupnosti. Pri načrtovanju in na samem dogodku bodo dajali prednost lokalnim izvajalcem/podizvajalcem/dobaviteljem. Pozornost namenjajo skrbi za dediščino in ozaveščanje ljudi z odgovorno interakcijo med vsemi vpletenimi. Z likovnim natečajem Planica in otroci, ki poteka že vrsto let in se ga udeležuje veliko število osnovnih šol, spodbujajo kreativnost in razmislek na temo varovanja narave, s čimer želijo razviti njihov pozitivni odnos do okolja.

»Planica je največja slovenska športna prireditev in njihova zaveza k trajnostnemu razvoju je močno sporočilo in izziv za druge organizatorje športnih prireditev,« je poudaril eden treh ambasadorjev projekta Čista zmaga, trajnostni športni dogodki Franci Petek (druga dva ambasadorja sta Katarina Venturini in Mitja Petkovšek).

Vodja projekta Čista zmaga Gaja Brecelj je opozorila, da gre pri trajnostnih športnih dogodkih za tek na dolge proge – postopen proces nenehnega izboljševanja. Prinašajo pomembne okoljske, gospodarske in družbene spremembe na vseh ravneh. Od športnega dogodka, organiziranega v skladu s trajnostnim pristopom, imajo korist vsi – športniki, organizator, sponzorji, dobavitelji, izvajalci storitev, lokalna skupnost, gledalci – pri tem pa niso ogrožene potrebe prihodnjih generacij.

Človeku in okolju prijaznejši športni dogodki so po besedah Brecljeve razvojna priložnost za Slovenijo, saj prinašajo koristi na vseh segmentih družbe: za lokalno skupnost, posameznika in gospodarstvo. Takšne prireditve povečujejo uspešnost organizatorja (zviševanje ugleda, prihranki, pridobivanje sponzorjev, višja javna podpora, nova partnerstva, črpanje evropskih sredstev), ponujajo koristi za sponzorje (izkazovanje okoljske in družbene odgovornosti, dolgoročna partnerstva, zviševanje ugleda) in prinašajo koristi na lokalni ravni (izboljšuje se lokalna ekonomija, vpetost v okolje, koristi za naravno in družbeno lokalno okolje, razvoj lokalne skupnosti na trajnostnih temeljih, promocija lokalne dediščine).

Informacije: Gaja Brecelj, vodja projekta Čista zmaga, gaja@umanotera.org

Pismo mandatarki: zeleni razvojni preboj in zelena davčna reforma za izhod iz krize

7. marec 2013 – Mreža Plana B za Slovenijo in spletna skupnost za aktivno državljanstvo Tretji člen sta mandatarko Alenko Bratušek pozvala, naj priprava Strategije razvoja Slovenije za obdobje 2014 – 2020 postane ena od prednostnih nalog nove vlade.

Strategija razvoja Slovenije naj začrta uporabo razvojnih sredstev iz evropskih skladov za dolgoročno družbeno koristne razvojne programe. »Nastajajoča vlada ima priložnost, da s programsko usmeritvijo v zeleni razvojni preboj ter s sprejetjem zelene proračunske reforme kot osrednje strategije za fiskalno okrevanje začrta pot naše države iz krize,« so zapisali.

Pismo v celoti objavljamo tukaj.

Zahvala Zdenki Čebašek Travnik

28. februar 2013 – Varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek Travnik je na področju varovanja okolja in narave naredila več kot vsi pretekli varuhi človekovih pravic. Vzpostavila je nove standarde, ki naj bodo vodilo njenim naslednikom. Ob koncu mandata se dr. Zdenki Čebašek Travnik in njenim sodelavcem okoljske nevladne organizacije iskreno zahvaljujemo za požrtvovalno delo na področju človekovih pravic do življenja v čistem in zdravem okolju. Več v Javni zahvali.

Novih 20 dobrih praks zniževanja CO2

5. marec 2013 – Dobre prakse na področju zniževanja izpustov, izbrane v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, dokazujejo, da Slovenija in Evropska unija imata podjetja, organizacije in posameznike, ki so pogumno in inovativno pristopili k zniževanju izpustov. Projektna skupina je skupno evidentirala kar 74 primerov dobrih praks, kar je več kot v lanskem projektu.

20 izbranih dobrih praks – 15 slovenskih in 5 tujih – bomo v prihodnjih mesecih podrobno predstavili javnosti, od danes pa so na ogled tudi na spletni strani www.slovenija-co2.si. Projekt poteka v okviru partnerstva med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom pri komuniciranju evropskih vsebin.

Dobre zgodbe na področju zniževanja izpustov nudijo veliko idej in rešitev tudi za soočenje z gospodarsko krizo, saj zmanjšujejo stroške in hkrati odpirajo priložnosti za gospodarski razvoj in nova delovna mesta. Na ta vidik je ob današnji predstavitvi opozorila tudi vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Nataša Goršek Mencin, ki je poudarila, da Evropa v tem trenutku potrebuje nov model gospodarstva, ki bo temeljil na trajnostni rasti. »Potrebujemo usklajena prizadevanja vseh in začeti moramo takoj,« je poudarila.

»Projekt Slovenija znižuje CO2: dobre prakse je lep primer sodelovanja različnih partnerjev pri ozaveščanju in prodoru ideje o nizkoogljični družbi. Je eden pomembnih kamnov v mozaiku doseganja sprememb«, je pomen projekta opisal direktor Urada vlade za komuniciranje mag. Anže Logar. Dodal je, da dobre prakse kot zgledi »vlečejo in prepričajo«.

Projektna skupina v sestavi mag. Tanja Cegnar, dr. Franc Pohleven, Anamarija Slabe, dr. Sašo Medved, dr. Aljaž Plevnik in mag. Vida Ogorelec je izbrala dobre prakse na naslednjih področjih:

(1) energetska učinkovitost, obnovljivi viri energije ter energetska prenova stavb – krajše Trajnostna energetika: izbranih je bilo 6 dobrih praks

(2) trajnostno gospodarjenje z gozdovi, predelava lesa v obrti in industriji, les kot gradbeni material in oskrba z lesnimi gorivi – krajše Gozd in les: izbrani sta bili 2 dobri praksi

(3) ekološko kmetovanje, oskrbne mreže s sonaravno pridelano hrano: izbrani sta bili 2 dobri praksi

(4) trajnostni razvoj podeželja: izbrani sta bili 2 dobri praksi

(5) trajnostna mobilnost: izbrane so bile 3 dobre prakse

(6) trajnostna proizvodnja in potrošnja: izbrane so bile 3 dobre prakse

(7) prilagajanje na podnebne spremembe: izbrani sta bili 2 dobri praksi.

V primerjavi z lanskoletnim izborom je bila pri evidentiranju dobrih praks opazna eksponentna rast predlogov na področju trajnostne energetike, predvsem energetske učinkovitosti, projektna skupina pa je pogrešala raznolike predloge s področja obnovljivih virov energije. Ostala področja so glede števila evidentiranih dobrih praks v primerjavi z lanskim letom ostala na približno enaki ravni, negativno pa z majhnim številom prijav izstopa področje Gozd in les.

Vse izbrane dobre prakse lahko spoznate na spletni strani www.slovenija-co2.si.

Informacije: Karmen Kogoj Ogris, 031 540 534, 01 439 71, karmen@umanotera.org