Programi strank Sloveniji napovedujejo prehod v zeleno prihodnost

Ljubljana, 24. 7. 2014 – V mreži nevladnih organizacij za trajnostni razvoj Plan B za Slovenijo so analizirali volilne programe tistih strank, ki so jim javnomnenjske ankete napovedovale preboj v Državni zbor ali pa so bile blizu potrebnemu odstotku glasov. Programi strank Sloveniji napovedujejo prehod v zeleno prihodnost, saj kar polovica programov govori o zelenem gospodarstvu ali našteva ukrepe, ki vodijo v nizkoogljično družbo. Vseeno kar nekaj predlogov v programih zbuja skrb. Read more

Programi strank Sloveniji napovedujejo prehod v zeleno prihodnost

Ljubljana, 24. 7. 2014 – V mreži nevladnih organizacij za trajnostni razvoj Plan B za Slovenijo so analizirali volilne programe tistih strank, ki so jim javnomnenjske ankete napovedovale preboj v Državni zbor ali pa so bile blizu potrebnemu odstotku glasov. Programi strank Sloveniji napovedujejo prehod v zeleno prihodnost, saj kar polovica programov govori o zelenem gospodarstvu ali našteva ukrepe, ki vodijo v nizkoogljično družbo. Vseeno kar nekaj predlogov v programih zbuja skrb.

Kar polovica programov govori o zelenem gospodarstvu ali našteva ukrepe, ki vodijo v nizkoogljično družbo. Prav tako je stranka, ki je na volitvah dobila največ glasov (SMC), napovedala postopno ukinitev okolju škodljivih subvencij in zeleno proračunsko reformo, kar bo dodatno spodbudilo in pospešilo prehod Slovenije v nizkoogljično gospodarstvo. Najvišjo podporo so dosegli programi Zelenega razvojnega preboja, pri čemer predlagani ukrepi ali izboljšave mestoma niso zadostno razdelani ali jih sploh ni. Stranke so veliko pozornosti namenile predvsem doseganju prehranske samooskrbe ter izpostavile pomen slovenskega gozda in oživljanja lesne industrije. Na področju energetike je zaznavno soglasje glede izgradnje HE na Srednji Savi, spodbujanja proizvodnje iz obnovljivih virov ter doseganja energetske varnosti. Področja, kot sta snovna učinkovitost ali zeleni turizem, ostajajo razmeroma prezrta.

Po drugi strani vse stranke, z izjemo ZL, napovedujejo spremembe in poenostavitve pri umeščanju objektov v prostor ter skrajšanju in poenostavitvi postopkov v pridobivanju okoljskih in gradbenih dovoljenj. Hkrati večina strank obljublja nadaljevanje gradnje (avto)cest in razvojnih osi, kar bo zgolj dodatno povišalo raven izpustov toplogrednih plinov v prometnem sektorju, ki je že danes skrb zbujajoče visoka, v prihodnosti pa naj bi se le še zviševala. Zaskrbljujoče so tudi napovedi o preostalih velikih infrastrukturnih projektih, ki nepopravljivo vplivajo na okolje in zato niso skladni s trajnostnim razvojem ter prehodom v zeleno gospodarstvo.

Več o analizi v sporočilu za javnost, celotna analiza pa je na voljo na tem spletnem naslovu.

Pojasnilo v izogib nadaljnjim napačnim interpretacijam

Ljubljana, 22. 7. 2014 – Zasledili smo nekaj napačnih interpretacij Analize o stanju, potencialih in dobrih praksah na področju zelenih delovnih mest v Sloveniji, zato v izogib nadaljnjemu širjenju te informacije objavljamo kratko pojasnilo.

V članku Enajst milijard evrov za 100.000 zaposlitev, ki je bil 21. junija 2014 objavljen na spletni strani Dnevnika (tukaj), novinar Igor Dernovšek povzema napovedi vlade, strank, združenj in organizacij o potencialih novih delovnih mest v Sloveniji. Preberemo lahko tudi naslednji stavek: »Kot da to ne bi bilo že dovolj, se je oglasila še nevladna organizacija Umanotera in ugotovila, da lahko v prihodnjih šestih letih ustvarimo celo 250.000 zelenih delovnih mest,« ki pa je napačno povzet iz analize Zelena delovna mesta: stanje, potenciali, dobre prakse. Napačno interpretacijo analize smo zasledili tudi v predvolilnih debatah. Read more

Pojasnilo v izogib nadaljnjim napačnim interpretacijam

Ljubljana, 22. 7. 2014 – Zasledili smo nekaj napačnih interpretacij Analize o stanju, potencialih in dobrih praksah na področju zelenih delovnih mest v Sloveniji, zato v izogib nadaljnjemu širjenju te informacije objavljamo kratko pojasnilo.

V članku Enajst milijard evrov za 100.000 zaposlitev, ki je bil 21. junija 2014 objavljen na spletni strani Dnevnika (tukaj), novinar Igor Dernovšek povzema napovedi vlade, strank, združenj in organizacij o potencialih novih delovnih mest v Sloveniji. Preberemo lahko tudi naslednji stavek: »Kot da to ne bi bilo že dovolj, se je oglasila še nevladna organizacija Umanotera in ugotovila, da lahko v prihodnjih šestih letih ustvarimo celo 250.000 zelenih delovnih mest,« ki pa je napačno povzet iz analize Zelena delovna mesta: stanje, potenciali, dobre prakse. Napačno interpretacijo analize smo zasledili tudi v predvolilnih debatah.

Umanotera je v okviru projekta Spodbujamo zelena delovna mesta pripravila analizo Zelena delovna mesta: stanje, potenciali, dobre prakse. Analiza se osredotoča na prednostna področja (ekološko kmetijstvo, učinkovita raba naravnih virov,gozdno-lesna veriga, proizvodnja energije iz obnovljivih virov, povečanjeenergetske učinkovitosti, trajnostni turizem, socialno podjetništvo) in z namenom spodbujanja načrtnega uresničevanja potenciala za ustvarjanje zelenih delovnih mest v Sloveniji odgovarja na vprašanja, ki so bistvena na začetku te poti:kaj so zelena delovna mesta; kaj se v Sloveniji in EU že dogaja na področju njihovega beleženja in spodbujanja; kakšen je njihov potencial; kako bi ta potencial lahko bolje izkoristili.

Izračun stanja in potencialov po posameznih področij so pripravili strokovni sodelavci, temelji pa na raziskavah in konkretnih izračunih. Kot je navedeno v analizi in posebej izpostavljeno v povzetku analize na začetku dokumenta, je ocenjen potencial 250.000 zelenih delovnih mest do leta 2020 na obravnavanih prednostnih področjih. Pri tem velja opozoriti, da so v te ocene vključena tudi ozelenjena obstoječa delovna mesta, kar pomeni, da je potencial novih delovnih mest manjši.

Govorimo torej o 250.000 zelenih delovnih mestih, kar zaobjema tako nova kot ozelenjena delovna mesta.

Uresničevanje potenciala zelenih delovnih mest (novih in ozelenjenih) je pomembno tako zaradi zmanjševanja škodljivih vplivov na okolje kot zaradi povečanja konkurenčnosti gospodarstva, nič manj pa tudi z vidika reševanja perečega problema brezposelnosti v Sloveniji. Vendar pa se vzpostavljanje zelenih delovnih mest ne bo zgodilo samo od sebe. Potrebno bo dobro načrtovanje, namenski politični ukrepi in nenazadnje ambiciozna zelena podjetja.

Bolj podrobno pa v analizi Zelena delovna mesta: stanje, potenciali, dobre prakse.

Za vsa vprašanja v zvezi s projektom Spodbujamo zelena delovna mesta smo z veseljem na voljo. 

Na Evropski komisiji predlog za zaustavitev sporazumov TTIP in CETA

Ljubljana, 15. 7. 2014 – Koalicija 136 evropskih civilnodružbenih organizacij bo danes na Evropsko komisijo vložila prijavo evropske državljanske pobude (ECI) glede prostotrgovinskega sporazuma TTIP (Čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo) in CETA (trgovinski sporazum s Kanado). Ob tem bodo ob 12. uri v Bruslju organizirali konferenco za medije, ki jo lahko spremljate v živo na tem spletnem naslovu: http://www.stop-ttip.org/.

Koalicija želi sporazuma preprečiti, saj vsebujeta po njihovem mnenju veliko spornih točk, ki predstavljajo neposredno grožnjo demokraciji. Med njimi izpostavljajo Mehanizem za zaščito investitorjev in pravila o regulatornem sodelovanju.

Evropska komisija ima na voljo dva meseca, da preveri ustreznost prijavljene pobude, kar pomeni, da bi lahko podpise podpore pozivu začeli zbirati sredi septembra. V Sloveniji bo zbiranje podpisov koordinirala Umanotera, slovenska fundacija za trajnostni razvoj.

Spomnimo: Umanotera od aprila do oktobra 2014 izvaja projekt Trgovanje s prihodnostjo, s katerim želi spodbuditi dialog o varovanju okolja in družbenih pravic v prostotrgovinskih sporazumih. TTIP, o katerem tečejo obsežna pogajanja, naj bi z odpravo netarifnih ovir prinesel gospodarsko rast na obeh straneh Atlantika. Z odpravo netarifnih ovir pa se pojavlja tudi grožnja po odpravi obstoječe ravni pravic in varnosti, saj je namen t.i. netarfinih ovir varovanje okolja, potrošnika ali npr. zagotavljanje prehranske varnosti. Zato bo Umanotera v prihajajočih mesecih organizirala javne razprave o  sporazumu TTIP in njegovih implikacijah na okolje in družbo.

Na Evropski komisiji predlog za zaustavitev sporazumov TTIP in CETA

Ljubljana, 15. 7. 2014 – Koalicija 136 evropskih civilnodružbenih organizacij bo danes na Evropsko komisijo vložila prijavo evropske državljanske pobude (ECI) glede prostotrgovinskega sporazuma TTIP (Čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo) in CETA (trgovinski sporazum s Kanado). Ob tem bodo ob 12. uri v Bruslju organizirali konferenco za medije, ki jo lahko spremljate v živo na tem spletnem naslovu: http://www.stop-ttip.org/.

Koalicija želi sporazuma preprečiti, saj vsebujeta po njihovem mnenju veliko spornih točk, ki predstavljajo neposredno grožnjo demokraciji. Med njimi izpostavljajo Mehanizem za zaščito investitorjev in pravila o regulatornem sodelovanju. Read more

Tretji člen razkriva stanje svojih kampanj

Ljubljana, 11. 7. 2014 – Spletna skupnost Tretji člen je na svoji spletni strani na enem mestu pripravila pregled rezultatov svojih dosedanjih kampanj in odzivov odgovornih na njihove pozive. Ustvarjalci Tretjega člena priporočajo ogled za lažjo odločitev, koga (ne) podpreti na nedeljskih volitvah. Read more

Tretji člen razkriva stanje svojih kampanj

Ljubljana, 11. 7. 2014 – Spletna skupnost Tretji člen je na svoji spletni strani na enem mestu pripravila pregled rezultatov svojih dosedanjih kampanj in odzivov odgovornih na njihove pozive. Ustvarjalci Tretjega člena priporočajo ogled za lažjo odločitev, koga (ne) podpreti na nedeljskih volitvah. 

TEŠ6, subvencije, kmetijska zemljišča – kaj je bil problem? Koga so s peticijami naslavljali? Kdo so bili najodgovornejši odločevalci? So se na njihove pozive odzvali? Odgovori so za hiter pregled zbrani na tej spletni povezavi.

Že drugi eko podjetniški zajtrk

Umanotera je v četrtek, 3. julija, v Okoljskem centru pripravila že drugi eko podjetniški zajtrk, kjer s predstavitvijo aktualnih tem in realnih primerov naslavljamo varstvo okolja in hkrati spodbujajo podjetništvo. Tokrat je bila tema trženje in oglaševanje okoljskih storitev in izdelkov.

Gostje so bili strokovnjakinja za trženje in vodja pravične trgovine 3MUHE Živa Lopatič ter Katarina in Matic Anzeljc, ki izdelujeta naravno kozmetiko.

Naslednji eko podjetniški zajtrk bo septembra v okviru Eko praznika, tema pa bo mladi gospodarji kmetij. Več o eko podjetniških zajtrkih na tej spletni povezavi.

Pet strank se je zavezalo k trajnostnemu razvoju Slovenije

Ljubljana, 4. 7. 2014- Pet strank kandidatk na prihajajočih predčasnih državnozborskih volitvah je podpisalo Zaveze za Trajnostni razvojni podvig 2014-2018, ki jim jih je 24. junija poslala Mreža Plan B za Slovenijo. S tem zagotavljajo, da bodo podprle zapis trajnostnega razvoja v ustavo in prehod v zeleno gospodarstvo ter vzpostavile Službo vlade za trajnostni razvoj, postopno ukinile okolju škodljive subvencije in ohranjale biotsko raznovrstnost.

K spodbujanju in utrjevanju trajnostnega razvoja so se zavezale stranke Združena levica, Verjamem, Državljanska lista, Slovenska nacionalna stranka in Piratska stranka. Stranka Nova Slovenija je podpisala eno zavezo (podpora prehodu v zeleno gospodarstvo).

Celotna novica je na voljo na tej spletni povezavi.