Nujno sporočilo vladi: Prehod v nizkoogljično družbo je ključni dejavnik dolgoročne blaginje prebivalcev Slovenije
Ljubljana, 27. 11. 2014 – Slovenska akademija znanosti in umetnosti je objavila zaključke posveta Sporočila znanosti o podnebnih spremembah. Vsebujejo predloge ključnih političnih ukrepov države Slovenije za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter prehod v trajnostno družbo. Zaradi velikega tveganja resnih posledic podnebnih sprememb za naravo, družbo in gospodarstvo, na katere opozarjajo tudi nedavne poplave, so snovalci zaključkov le-te poslali v vednost premieru Miru Cerarju ter pričakujejo čim prejšnji sestanek z njim in njegovo ministrsko ekipo.
Podnebne spremembe zaradi hitrosti, s katerimi se dogajajo v zadnjih 50 letih, vplivov človekovih dejanj nanje in razsežnosti njihovih posledic predstavljajo področje, na katerem morajo dognanja znanosti predstavljati ključne podlage za informirano odločanje in oblikovanje politik.
Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) se je pridružila številnim akademijam in znanstvenim združenjem po svetu, ki politične odločevalce v svojih državah pozivajo, naj pri svojem delu upoštevajo najnovejša znanstvena dognanja v zvezi s podnebnimi spremembami. Ob objavi petega poročila Medvladnega odbora Združenih narodov za podnebne spremembe je SAZU v sodelovanju z Umanotero, Slovensko fundacijo za trajnostni razvoj pripravila posvet Sporočila znanosti o podnebnih spremembah, na katerem so tuji in domači strokovnjaki predstavili projekcije spreminjanja podnebja za svet in Slovenijo, potrebne odzive politike in razvojne priložnosti prehoda v nizkoogljično gospodarstvo.
Zaključki posveta pričajo o nujnosti takojšnjega globalnega koordiniranega ukrepanja, za kar si mora kot suverena država in kot članica Evropske unije kljub svoji majhnosti prizadevati tudi Slovenija. V pismu premieru Cerarju je predsednik SAZU dr. Tadej Bajd izpostavil naslednja ključna sporočila:
Slovenija je nadpovprečno podnebno ranljiva država. Zavarovanje globalnega podnebja pred nedopustno nevarnim segrevanjem in učinkovito prilagajanje na podnebne spremembe sta ključna dejavnika dolgoročne blaginje prebivalcev Slovenije, pa tudi odgovornost do narave in prihodnjih generacij.
Bodoče podnebne spremembe na svetovni in regionalni ravni bodo odvisne od človekovega ravnanja. Njihovo omejevanje zahteva takojšnje in znatno zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, kar je za človeštvo zahtevna naloga. Še večja pa je grožnja v primeru neukrepanja.
Strateški sonaravni kapital naši državi omogoča prehod v nizkoogljično družbo na družbeno in gospodarsko vzdržen način kot eden od vidikov celovitega prehoda v trajnostno družbo. Kratkoročno je to zanesljiva pot iz krize k blaginji.
Mnoge države in njihovi voditelji se konkretnim zavezam za zmanjševanje izpustov izogibajo že leta. Tudi Slovenija ne igra dovolj aktivne vloge. Podnebna kriza je tako velik izziv, da moramo v okviru svojih odgovornosti, zmožnosti in pristojnosti takoj začeti ukrepati prav vsi. Za to pa potrebujemo skupno vizijo in velik načrt za njeno doseganje. Samo tako bodo lahko rešitve podnebnih izzivov celovite in bodo lahko vsi družbeni deležniki s svojim odgovornim ravnanjem sinergijsko prispevali k trajnostnemu razvoju.
Akademik Bajd je v luči političnih procesov, ki bodo v prihodnjih mesecih potekali na državni in mednarodni ravni, premieru Cerarju predlagal čim prejšnje srečanje z ministrsko ekipo za predstavitev celovitega nabora ukrepov za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter prehod v trajnostno družbo, ki izhajajo iz zaključkov posveta.
Celotni zaključki z utemeljitvami so na voljo na tej spletni povezavi.
