Načela ustvarjalne skupnosti v praksi

Čedalje večjo prepoznavnost koristi, ki jih prinašajo skupnostni projekti, je s svojo udeležbo na 3. nacionalni konferenci o skupnostnem upravljanju z življenjskimi viri potrdilo 90 udeležencev – predstavnikov občin, razvojnih agencij, civilnodružbenih organizacij in civilnih iniciativ, izobraževalnih ustanov, podjetij in državne uprave. Read more

Dve muhi na en mah – podnebju in zdravju prijaznejša prehrana

Omejitve globalnega segrevanja na 1,5 °C ne bo mogoče doseči brez korenitega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov v kmetijstvu. Pri tem je zmanjšanje porabe emisijsko intenzivne hrane živalskega izvora ključni ukrep, ki dopolnjuje povečanje učinkovitosti kmetijskih praks in zmanjšanje odpadne hrane. Ta ukrep je stroškovno učinkovit in se odlično prilega situaciji v Sloveniji, kjer bi z zmanjšanjem porabe rdečega mesa in izdelkov iz rdečega mesa ne samo občutno zmanjšali izpuste toplogrednih plinov, ampak se hkrati približali sodobnim prehranskim priporočilom.

Nedavno objavljeno poročilo Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) je močno zaostrilo zahteve glede potrebne hitrosti in velikosti zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov za ohranitev stabilnega podnebja in zmanjšanje tveganj za zdravje, premoženje, zadostno preskrbo s hrano in vodo, varnost ljudi in gospodarski razvoj. Za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 °C glede na predindustrijsko raven bi morali globalne, od človeka povzročene emisije do leta 2030 zmanjšati za okrog 45 % glede na leto 2010 in sredi stoletja doseči neto ničelne emisije. To pomeni veliko in hitro zmanjšanje izpustov v čisto vseh sektorjih. Pri tem so posebej pomembni ukrepi, ki ne zahtevajo razvoja novih tehnologij, so stroškovno učinkoviti in družbi prinašajo dodatne koristi. Eden od takšnih ukrepov je sprememba prehranskih navad. Zmanjšanje potrošnje mesa in drugih živalskih proizvodov lahko pomembno prispeva k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in izboljšanju učinkovitosti porabe virov v sistemih oskrbe s hrano[1] in je zlasti smiselna, kadar je potrošnja večja od zdravstvenih priporočil, kot je to primer v Sloveniji.

Politike za blaženje podnebnih sprememb se v Sloveniji v največji meri osredotočajo na proizvodnjo in porabo energije, medtem ko je kmetijstvo deležno presenetljivo malo pozornosti. Sektor kmetijstva je za prometom drugi največji vir izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji v sektorjih, ki niso vključeni v evropsko shemo za trgovanje z emisijami (EU ETS). V letu 2016 so izpusti v kmetijstvu predstavljali 15,9 % v skupnih emisijah ne-ETS sektorjev. Kar 8 % povzročijo emisije metana iz prebavil rejenih živali. Zmanjšanje pridelave in porabe mesa, predvsem prežvekovalcev, je zato v Sloveniji pomemben dejavnik doseganja podnebnih ciljev.

Zmanjšanje porabe hrane živalskega porekla pa ni atraktivno samo iz podnebnega stališča, ampak je zaradi vpliva na zdravje in pričakovano življenjsko dobo tudi velikega pomena iz vidika javnega zdravja. Spoznanja o škodljivih učinkih uživanja rdečega mesa in izdelkov iz rdečega mesa, predvsem povezanosti z nekaterimi oblikami raka[2], so pripeljala do revizije prehranskih priporočil. Nacionalni inštitut za javno zdravje tako uživanje več kot 0,3 kg rdečega mesa oziroma mesnih izdelkov na teden označuje kot tveganje, količine nad 0,5 kg na teden pa kot resno tveganje za zdravje[3]. Statistični podatki kažejo, da poraba rdečega mesa v Sloveniji prehranska priporočila presega kar za 4-krat. V letu 2017 je namreč povprečen prebivalec naše države potrošil 1,79 kg mesa na teden, od tega 1,18 kg rdečega mesa[4].

Koristi prehoda na prehrano z večjim deležem hrane rastlinskega porekla so za obvarovanje stabilnega podnebja na globalni ravni še veliko večje, kot je to razvidno iz samega potenciala zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov v živinoreji. Za pridelavo hrane rastlinskega prekla so namreč potrebne manjše kmetijske površine, kar pomeni manj deforestacije oziroma razpoložljivost tal za ponovno zaraščanje, ki lahko predstavlja pomemben, čeprav začasen ponor CO2. Na lokalni ravni pa je ob upoštevanju celotne verige oskrbe s hrano, ki vključuje še transport, skladiščenje in predelavo, najbolj zdravju in okolju prijazna oskrba z rastlinskimi, sezonskimi, ekološko pridelanimi, čim manj predelanimi in čim bolj lokalnimi živili.


Na spletni strani Slovenija znižuje CO2 je v zavihku O CO2 predstavljeno fizikalno ozadje podnebnih sprememb. Tam najdete tudi opis posledic podnebnih sprememb, podatke o spreminjanju podnebja v Sloveniji in  projekcije podnebnih sprememb v Sloveniji do konca stoletja. Na spletni strani je tudi opis političnega in zakonodajnega ozadja preprečevanja podnebnih sprememb.

 

[1] Živinoreja ima velik vpliv na številne zemeljske sistemske procese. Medtem ko zagotavlja 17 % kalorij in dobro tretjino beljakovin za človeško prehrano, živina poje skoraj 60 % svetovne pridelave biomase, živinoreja porabi približno 30 % vse vode v kmetijstvu in odločilno vpliva na kroženje dušika. Živinoreja povzroča več izpustov toplogrednih plinov kot vsi drugi načini pridelave hrane. Izpusti nastajajo pri pridelavi krme, fermentaciji v prebavilih, živalskih odpadkih, zaradi spremembe rabe tal ter zaradi transporta in predelave. Ocene kažejo, da verige oskrbe s hrano živalskega porekla povzročajo 14,5 % svetovnih od človeka povzročenih izpustov toplogrednih plinov. Govedoreja (za meso in mleko) je od tega odgovorna za približno dve tretjini, v največji meri zaradi izpustov metana, ki nastajajo pri fermentaciji v prebavilih.
[2] Mednarodna agencija za raziskavo raka (IARC): IARC Monographs Volume 114: Evaluation of consumption of red meat and processed meat. Dostopno prek: https://monographs.iarc.fr/wp-content/uploads/2018/06/mono114.pdf.
[3] NIJZ: Priporočila glede uživanja rdečega mesa in mesnih izdelkov. Dostopno prek: www.nijz.si/sl/priporocila-glede-uzivanja-rdecega-mesa-in-mesnih-izdelkov.