Inovativne energetske rešitve za prihodnost brez fosilnih goriv [SPOROČILO ZA JAVNOST]

Ljubljana, 21. 12. 2023 – V novi zbirki slovenskih dobrih praks blaženja podnebnih sprememb so na področju energetike predstavljena slovenska podjetja, ki uspešno prispevajo k hitremu prehodu na bolj elektrificiran, trajnosten in prilagodljiv energetski sistem. Štiri podjetja na tem področju orjejo ledino in kažejo na priložnosti zelenega prehoda s povezovanjem proizvajalcev in porabnikov energije iz obnovljivih virov, z zagotavljanjem storitev shranjevanja, z uporabo zelenega vodika v industrijskih procesih ter z recikliranjem in predelavo baterij. 

Read more

Medijska izjava po pogovoru o letni oceni dela vlade v luči njenih predvolilnih zavez Glasu ljudstva [SPOROČILO ZA JAVNOST]

V iniciativi Glas ljudstva smo ob koncu leta pripravili pogovor z mediji o letni oceni dela vlade v luči njenih predvolilnih zavez.

Strokovnjakinje in strokovnjaki z različnih področij, ki v okviru skupnih prizadevanj iniciative Glas ljudstva za odgovorno politiko in uresničevanje predvolilnih zahtev spremljajo delo vlade, so predstavili svoje poglede, podatke in ocene. V pripravi je tudi že drugo periodično poročilo o monitoringu uresničevanja predvolilnih zavez vlade, ki ga bomo predstavili v januarju 2024. Read more

Tlakovanje poti jedrski energiji za zaprtimi vrati [SPOROČILO ZA JAVNOST]

Ljubljana, 20. december 2023 – Proces odločanja o nadaljnji rabi jedrske energije in novih jedrskih objektih v Sloveniji je nejasen in nepregleden ter v veliki meri poteka za zaprtimi vrati. Nevladne organizacije nasprotujejo sprejemu Resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije in poudarjajo, da morajo biti za informirano, kakovostno in odgovorno odločanje Državnega zbora predstavljeni vsi podatki in analize različnih scenarijev dolgoročne podnebne strategije Slovenije.

Read more

Usposabljanje “Poučevanje o (pre)hrani v času podnebnih sprememb” [VABILO]

Hrana je več kot zgolj to, kar jemo. Predstavlja enega izmed gradnikov naših družb in kultur, prek hrane se kaže naš odnos do sveta, ki nas obdaja. Trenutni svetovni sistem oskrbe s hrano povzroči skoraj tretjino vseh antropogenih izpustov toplogrednih plinov in je tako eden izmed glavnih vzrokov za podnebno krizo, poleg tega pa vodi v pospešeno izginjanje biotske raznovrstnosti ter v zniževanje kakovosti pitne vode in zmanjševanje rodovitnosti tal.

Umanotera vabi na usposabljanje
Poučevanje o (pre)hrani v času podnebnih sprememb
v četrtek, 25. januarja 2024, od 14.30 do 16.00
ZOOM

Read more

PO COP28: Kljub deklarativnemu koraku naprej podnebna konferenca še vedno ujeta v primežu kapitalskih lobijev [SPOROČILO ZA JAVNOST]

Ljubljana, 13. 12. 2023 – Podnebni vrh Združenih narodov COP28 v Dubaju se je po podaljšanju in nočnih pogajanjih končal s sprejetjem sporazuma, ki prvič v zgodovini podnebnih konferenc poziva k najbolj nujnemu: prehodu stran od fosilnih goriv. Za to je bilo potrebnih kar 28 let in 28 podnebnih konferenc, a ob tem se je treba zavedati, da gre tudi tokrat zgolj za nezavezujoč poziv na deklarativni ravni, ki je še vedno daleč od tega, kar bi bilo potrebno za reševanje podnebne krize. 

Read more

Onesnaževalna elita nas pelje v okoljski zlom

V zadnjih letih je bilo objavljenih mnogo študij, ki razkrivajo povezavo med velikimi premoženjskimi neenakostmi in podnebno krizo ter razgaljajo t.i. onesnaževalno elito – globalni razred največjih lastnikov kapitala, ki nas s svojo luksuzno potrošnjo, predvsem pa investicijami, vodijo v podnebni in širši okoljski zlom. Read more

Že tretji izračun ogljičnega odtisa kulinarične prireditve v Kranju – kaj smo se naučili?

Ogljični odtis ni zgolj modna muha, ampak je zelo uporabno orodje za načrtovanje ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter spremljanje učinkovitosti takšnih ukrepov. V Kranju so v septembru 2023 že tretjič organizirali kulinarično prireditev Kranjska dolga miza in se za izračun ogljičnega odtisa povezali z Umanotero, ki skupaj z društvom Focus v okviru LIFE projekta Care4Climate nudimo podporo lokalnim skupnostim pri izvajanju projektov trajnostnega upravljanja z viri skupnosti.

Read more

Slovenija na lestvici boja proti podnebnim spremembam vztraja na (neambicioznem) 41. mestu

Kljub razmahu v rabi obnovljivih virov svet nič bližje pariškim podnebnim ciljem – vse dokler se raba fosilnih goriv drastično ne zmanjša

Danes je bila objavljena nova lestvica indeksa uspešnosti na področju boja proti podnebnim spremembam 2023 (Climate Change Performance Index – CCPI), ki ponuja pregled nad naslavljanjem podnebne krize v 63. državah (in v EU kot celoti), ki so skupaj odgovorne za več kot 90 % izpustov TGP na globalni ravni. Rezultati niso najbolj spodbudni – tako kot pretekla leta, tudi v letošnjem letu prva tri mesta na lestvici ostajajo prazna – nobena izmed analiziranih držav še ni storila dovolj v boju s podnebno krizo in tako ni na poti, ki bi bila združljiva s cilji Pariškega sporazuma (v skladu z omejitvijo globalnega segrevanja na 1.5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo). Pri pripravi letošnjega indeksa je pri ocenjevanju nacionalnih politik ponovno sodelovala tudi Umanotera. Read more

Izšla knjižica »Nekoč je bil dom«: Zgodbe selitev, ki jih piše podnebna kriza [SPOROČILO ZA JAVNOST]

17 osebnih zgodb ljudi in njihovih skupnosti iz zelo različnih delov našega planeta. – Knjižica je nastala v okviru mednarodnega projekta Onkraj zgodb. – V projektu so mladi_e v obliki video zapisa spregovorili_e tudi o svojem videnju podnebne krize. – Pridruženi partnerji projekta so pripravili video posnetke, v katerih skozi svoje oči predstavljajo podnebne spremembe in migracije v Ugandi, Boliviji in Palestini.

Ljubljana, 7. 12. 2023 – V dneh pred svetovnim dnevom  človekovih pravic (10. december) in mednarodnim dnevom migrantov (18. december) v Umanoteri in društvu Humanitas izpostavljajo (pogosto spregledane) podnebne migracije. V branje predlagajo pred kratkim izdano knjižico Nekoč je bil dom, katere namen je zgodbe podnebnih migrantov_k predstaviti skozi njihove oči. Ob tem ponovno poudarjajo, da je “zgodovinska odgovornost za podnebne spremembe na strani premožnih ljudi, držav in kontinentov, čeprav podnebne spremembe nesorazmerno bolj vplivajo na najrevnejše in najbolj ranljive ter marginalizirane ljudi.” Sprašujejo se, ali smo to odgovornost pripravljeni sprejeti. Hkrati poudarjajo nujnost sprejetja mednarodne definicije podnebnega begunca, ki bi vodila do prepotrebne zaščite vseh, ki so zaradi posledic podnebnih sprememb primorani zapustiti svoje domove. Svoboda gibanja danes namreč ne velja enako za vse na tem planetu, neenakosti pa močno omejujejo selitve in še dodatno ogrožajo najranljivejše.

Read more