V Umanoteri smo v preteklih mesecih pripravili razstavo Na vroči strani Alp, ki prikazuje predvidevanja strokovnjakov o tem, v kakšni Sloveniji bomo živeli konec 21. stoletja, če glede podnebnih sprememb ne bomo ukrepali.
V letu, ki se izteka, smo bili primorani razmisliti o tem, koliko nas trenutni način življenja, pehanje za neskončno gospodarsko rastjo in zanemarjanje socialnih, zdravstvenih ter okoljskih sistemov lahko stane. Hkrati pa smo v tem letu ponovno spoznali, kolikšno vlogo v našem vsakdanu igrajo narava, čisto okolje ter skupnost, ki nas obdaja. Videli smo moč solidarnosti in medsebojne pomoči, ki sta krojili (in še vedno krojita) številne zgodbe o uspehu ter ki dokazujeta, da resnično »nihče nima večje moči za spremembo kot skupnost, ki odkrije, za kaj ji je mar«[1].
Naj bodo zadnji decembrski dnevi umirjeni in naj s seboj prinesejo toplino, čarobnost ter prepričanje v bolj trajnostno leto 2021, ki naj vam nakloni dobršno mero zdravja ter zaupanja v vas same in v spremembe, ki jih s skupnimi močmi še lahko dosežemo.
Ekipa Umanotere: Gaja, Renata, Andrej, Polona, Jonas in Nika
Read more
V Umanoteri smo med podpisniki poziva k spremembi Aarhuške uredbe, ki bi vodila do učinkovitega izvajanja evropskega zelenega dogovora.
Kakšne rezultate bo evropski zeleni dogovor prinesel, je odvisno tudi od izvajanja in izvrševanja okoljske zakonodaje EU s strani evropskih institucij. Da bi zagotovili skladnost v praksi, EU potrebuje močne mehanizme, ki bodo civilni družbi omogočili, da od evropskih institucij zahteva prevzem odgovornosti, kadar dejanja teh institucij ne prispevajo k varovanju okolja in zdravja ljudi.
»Članica česa?« bi se verjetno glasil odgovor velike večine bralcev, zato v Umanoteri dodajamo par besed o tej (lahko bi rekli) obskurni zadevi, ki jo večina izmed nas ne pozna, a še kako pomembno kroji našo podnebno prihodnost.
Slovenija je 26. junija davnega leta 1997 – tragikomično le dan kasneje za dnevom državnosti – potrdila zakon o ratifikaciji Pogodbe z izjemno dolgim in nesmiselnim naslovom, ki ne pove nič, a ima pomemben vpliv na naše politike. Pogodbo poznamo pod kraticami ECT – Energy charter treaty.
Trajnostno upravljanje z viri, ki ga vodi skupnost, je prepoznano kot ključni sestavni del prehoda v podnebno nevtralno družbo. Lokalne skupnosti, ki bodo sprejele hitre in korenite spremembe v smeri podnebno nevtralne družbe, s tem ne bodo samo izpolnile svoje odgovornosti, ampak bodo svojim prebivalcem omogočile zdravo življenjsko okolje ter ustvarile prihranke, nove razvojne priložnosti in zelena delovna mesta.
V Umanoteri in društvu Focus smo zato z željo v lokalnih okoljih podpreti izvedbo projektov trajnostnega upravljanja z viri skupnosti, ki bodo prispevali k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov oz. blaženju podnebnih sprememb, prejšnji teden pričeli s prvim usposabljanjem za koordinatorje skupnostnih projektov.
Danes je bila objavljena nova lestvica indeksa uspešnosti na področju boja proti podnebnim spremembam 2021* (Climate Change Performance Index – CCPI), ki ponuja pregled nad naslavljanjem podnebne krize v 57. državah (in v EU kot celoti) z najvišjimi izpusti toplogrednih plinov. Rezultati niso najbolj spodbudni – nobena izmed analiziranih držav še ni storila dovolj v boju s podnebno krizo in tako ni na poti, ki bi bila združljiva s cilji Pariškega sporazuma. Pri pripravi letošnjega indeksa smo pri ocenjevanju nacionalnih politik sodelovali tudi v Umanoteri.
Slovenija je na lestvici indeksa uspešnosti na področju boja proti podnebnim spremembam 2021 pristala na neslavnem 51. mestu (od 57-ih), kar je precej slabši rezultat kot lansko 44. mesto.
Več kot 30 nevladnih organizacij, med njimi tudi Umanotera, je na predsednico Evropske komisije, predsednika Evropskega parlamenta in predsednika Evropskega sveta naslovilo odprto pismo, v katerem pozivamo k sprejetju nujnih ukrepov za zmanjšanje emisij iz letalstva. To je še posebej pomembno v luči nedavno objavljene analize Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu (EASA), pripravljene za Evropsko komisijo, ki ugotavlja, da ima zračni promet trikrat večji podnebni vpliv v primerjavi z izpusti CO2 v letalskem sektorju. Podnebni vplivi, ki niso povezani s CO2, so namreč precej bolj kompleksni kot vplivi zaradi CO2, kar skupaj z medsebojnim delovanjem različnih vplivov predstavlja velik izziv danes in v prihodnosti.
Dragi prijatelji, podporniki, partnerji in soaktivisti,
to (posebno) leto gre h koncu, za nas pa je bilo tudi »srebrno«, saj praznujemo že 25. leto delovanja Umanotere. Za naša prizadevanja za boljši skupni jutri pa potrebujemo tudi VAS.
Podprite naše delo z 0,5 % svoje dohodnine.
Vas ne stane nič, nam pa omogoča neodvisno delovanje v javnem interesu.
Postopek lahko hitro izvedete na portalu E-Davki ali pa izpolnite obrazec na tej povezavi.
»Spremljanje izpustov na lokalni ravni je pomemben prvi korak k ukrepanju«, so se strinjali udeleženci konference Dovolj za vse: Kako lokalne skupnosti merijo in učinkovito zmanjšujejo svoje izpuste toplogrednih plinov, ki sta jo organizirala Umanotera in društvo Focus v okviru projekta LIFE CARE4CLIMATE. Udeleženci so se seznanili z domačimi in tujimi izkušnjami na področju spremljanja […]
V Umanoteri in društvu Focus želimo v lokalnih okoljih podpreti izvedbo projektov trajnostnega upravljanja z viri skupnosti, ki bodo prispevali k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov oz. blaženju podnebnih sprememb. S tem namenom vas vabimo na Usposabljanje za koordinatorje skupnostnih projektov z začetkom 9. 12. 2020 (uvodna delavnica prek spletne aplikacije Zoom).
