Razstava Slovenija, 50+ v Mariboru

V Mercator centru na Tržaški cesti v Mariboru je Umanotera v torek, 2. marca, odprla razstavo Slovenija, 50+.

 razstavamb2.jpg

Na odprtju so spregovorili poslanec Državnega zbora Matevž Frangež, predstavnica Greenpeacea v Sloveniji in do letošnjega februarja tudi vodja projekta razstave Nina Štros ter direktorica Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj, Vida Ogorelec Wagner.

razstavamb1.jpg

Razstava bo v Mariboru na ogled do 14. februarja.

NVO: EBRD naj za zdaj ne odobri posojila za TEŠ 6

Umanotera, Focus in Slovenski E-Forum so predstavile ključna stališča v zvezi s projektom 6. bloka Termoelektrarne Šoštanj, poslana Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD) 15. februarja 2010 v okviru bankine javne obravnave poročila o vplivih na okolje.

Vse tri nevladne organizacije so pozvale EBRD, da zaprošenega posojila ne odobri za takšen projekt, kot je predstavljen v postopku zdaj. Ključni argumenti za takšen poziv so: neskladnost s podnebnimi cilji, odsotnost alternativnih rešitev, ekonomika in viri financiranja ter netransparentnost procesa.

Podrobnosti v povzetku ključnih stališč.

Hkrati so organizacije predstavile tudi pismo predsedniku vlade Borutu Pahorju, v katerem v zvezi s TEŠ 6 predlagajo moratorij, alternativne scenarije ter verodostojnost, odgovornost in transparentnost projekta. Podpisniki pisma so Vida Ogorelec Wagner (Umanotera), Lidija Živčič (Focus), Tanja Vidovič Pucelj (Slovenski E-Forum) in Dušan Plut. Pismo je odprto za sopodpis ostalih nevladnih organizacij in strokovnjakov.

Pismo premieru lahko preberete tukaj.

Stališča Umanotere lahko preberete tukaj.

Odprtje razstave Slovenija 50+ v Ljubljani

Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, je 16. februarja dopoldne tudi uradno odprla razstavo Slovenija 50+: razstavo o mogočih posledicah podnebnih sprememb.

razstava_slovenija_50_.JPG

Odprtje je potekalo v Mercator centru Šiška v Ljubljani, kjer bo razstava na ogled do 28. februarja.  

obiskovalci_odprtja_razstave.JPG

Na odprtju razstave so spregovorili direktor Službe Vlade za podnebne zadeve Jernej Stritih, direktorica Umanotere Vida Ogorelec Wagner in članica uprave Poslovnega sistema Mercator Vera Aljančič Falež.

Vida_Ogorelec_Wagner_n.JPG

Razstava Slovenija 50+ je pripravljena na 18 panojih, vsebinsko pa je razdeljena na dva dela.  Prvi je opozorilni del, ki kaže fotografije petih prepoznavnih slovenskih vedut – Pirana, Lipice, Mure, Pohorja in Mangarta – danes in v drugi polovici tega stoletja, če ne bomo ukrepali. Ta del razstave se nadaljuje z ilustracijami družbenih pojavov, ki jih bodo prinesle podnebne spremembe. Drugi sklop razstave pa govori o tem, kakšni izzivi nas čakajo. Med drugim prikazuje tudi primere iz zgodovine, ko je človeštvo rešilo probleme, ki so se do nekega trenutka zdeli nepremagljivi.  »Ljudi želimo z razstavo motivirati, ne prestrašiti. Do podnebnih sprememb prihaja tudi v Sloveniji in scenariji  dogajanja v prihodnosti za našo državo niso ugodni.  A z ukrepanjem lahko prihodnost še vedno spremenimo,« je na posebni tiskovni konferenci ob predstavitvi razstave poudarila Vida Ogorelec Wagner.

Razstava je nastala na strokovnih podlagah podnebnih scenarijev za Slovenijo. Ti po besedah Gregorja Vertačnika iz Urada za meteorologijo napovedujejo stalno naraščanje temperature. »V zadnjih tridesetih letih tega stoletja bo temperatura v Slovenji 3,5 stopinje Celzija višja kot v referenčnem obdobju 1961 – 1990,« je poudaril Vertačnik. Hkrati se bosta spremenili količina in porazdelitev padavin – pozimi bo padavin več, poleti manj. Posledično se bodo spremenili tudi pretoki rek, ki bodo pozimi in spomladi večji, poleti pa manjši. »Nekatere reke lahko celo presahnejo,« je opozoril.

Vertačnik je opozoril tudi na spremembe v vegetaciji (v Sloveniji bodo prevladovale toploljubne listnate drevesne vrste, v Panonski nižini pa celo zimzelene rastline) in dvig gladine morja. »Prizori poplavljenega Tartinijevega trga v Piranu bodo v prihodnosti vse pogostejši,« je dejal Vertačnik. Pogostejši bodo tudi ekstremni vremenski pojavi, nižje ležeča smučišča pa bodo zaradi premalo snega postala nerentabilna.

Razstava Slovenija 50+ je nastala s subvencijo Islandije, Lihtenštajna in Norveške preko Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma ter Poslovnega sistema Mercator d.d. kot sponzorja. »Pomoč pri razstavi Slovenija 50+ je le ena v segmentu naših okoljskih dejavnosti,« je na tiskovni konferenci dejala vodja odnosov z javnostmi v Mercatorju Barbara Stegel. »V Mercatorju spodbujamo dobavitelje k trajnostni proizvodnji in potrošnike k trajnostni potrošnji. Med drugim smo vzpostavili tudi sistem ravnanja z okoljem v skladu z zahtevami standarda ISO14001,« je poudarila Stegelova. Izpostavila je tudi učinkovito načrtovanje in gradnjo trgovskih objektov, prihranke in nižji ogljični odtis pri prevozih, vzpostavljen sistem ravnanja z odpadnimi baterijami in akumulatorji ter manjše število porabljenih plastičnih vrečk za enkratno uporabo.

Razstava Slovenija 50+ bo sicer do sredine poletja potovala po slovenskih krajih, na ogled pa bo v Mercatorjevih nakupovalnih središčih in sicer v: MC LJUBLJANA ŠIŠKA (15.02.-28.02.), MC MARIBOR (Tržaška cesta 14, 01.03.- 14.03.), MC KRANJ PRIMSKOVO (Cesta Stanete Žagarja 69, 15.03.-28.03.), MC POSTOJNA (Tržaška cesta 59, 29.03.-11.04.), MC KOPER (12.04.- 25.04.), MC SLOVENJ GRADEC (Ronkova ulica 4, 26.04.- 09.05), MC CELJE (Opekarniška cesta 9, 10.05.- 23.05), MC MURSKA SOBOTA (Plese 1, 24.05.- 06.06), MC JESENICE (Spodnji plavž 5, 07.06.- 20.06.), MC NOVO MESTO (Podbevškova 4, 21.06.- 11.07.) in MAXIMARKET LJUBLJANA (12.07.- 31.07.).

Gradivo iz tiskovne konference: O razstavi Slovenija 50+
Predstavitev dobrih praks Mercatorja

Več o razstavi na www.slovenija50plus.si

Februarske novice Plana b

Februarske novice Mreže Plan B za Slovenijo, pobude za trajnostni razvoj, lahko preberete tukaj.

NA FORUMU O TEŠ 6 PREDSTAVLJEN RADIKALNO SPREMENJEN NAČRT

Na razvojnem forumu z naslovom »TEŠ 6: slovenska prihodnost?«, ki ga je 26. januarja v Ljubljani pripravila Umanotera je direktor Termoelektrarne Šoštanj dr. Uroš Rotnik predstavil radikalno spremenjen načrt prenove Termoelektrarne Šoštanj. Ta se temeljito razlikuje od dokumentacije, ki je javno dostopna in objavljena na svetovnem spletu.

Najpomembnejša razlika je v bloku 5, ki naj bi po javno dostopni projektni dokumentaciji obratoval do leta 2028, po novem pa bo Rotnikovih v hladno rezervo prešel že leta 2015.

"Blok 5 bomo zagnali, ko ga bomo potrebovali. Torej, če bo izpadel blok 6 in manjka električne energije ne bo mogoče nadomestiti z uvozom," je pojasnil Rotnik. TEŠ bo tako tudi v primeru izgradnje šestega bloka namesto 4700 gigavatnih ur električne energije proizvajal približno 3500 gigavatnih ur letno. Izpusti CO2 pa bodo iz sedanjih 4,6 do 4,9 milijona ton po 2015 padli na 3,1 milijona ton na leto.

»Neodgovorno je, da so javno objavljeni podatki drugačni od tistih, ki so bili predstavljeni  na forumu,« je Rotnikovo predstavitev komentiral dr. Dušan Plut in dodal »vprašanje je, o čem se danes tu sploh pogovarjamo.«

Direktor Urada vlade za podnebne spremembe Jernej Stritih je v drugem sklopu foruma pojasnil, da bosta že letos pripravljena strategija in zakon o podnebnih spremembah. Njuno izhodišče bo prehod Slovenije v nizkoogljično družbo oz. 80-odstotno zmanjšanje emisij do leta 2050 (kar pomeni dve toni letno na Slovenca). »Obratovanje TEŠ 6 se bo moralo podrediti tem ciljem,« je poudaril Stritih.

Vodja Centra za energetsko učinkovitost na Inštitutu Jožef Stefan mag. Stane Merše je dejal, da v strokovnih podlagah za Novi energetski program vsi scenariji predvidevajo rast porabe električne energije. Okoljevarstveniki so ob tem opozorili na velik razkorak med potrebnim zmanjšanjem izpustov tolpogrednih plinov in povečano porabo energije ter na potrebo po izdelavi alternativnega scenarija, ki bo predvideval zmanjšanje porabe.

V tretjem sklopu foruma so sodelujoči predstavili alternativne scenarije proizvodnje energije. Častni predsednik Slovenskega E-foruma dr. Mihael Tomšič je vlado pozval, naj predstavi variante strategije za oskrbo z električno energijo, ki bodo upoštevale scenarije brez TEŠ 6 in scenarij z manjšo enoto. Strategije naj upoštevajo intenzivne ukrepe za učinkovito rabo električne energije, hiter razvoj obnovljivih virov in soproizvodnje z visokim izkoristkom in dopolnilno oskrbo z električno energijo z drugačnimi proizvodnimi enotami (na zemeljski plin in/ali tekoča goriva). Drugi govorci so predstavili še potencial učinkovite rabe energije na primeru zunanje razsvetljave, potencial decentraliziranih plinskih soproizvodnih enot, potencial sončne električne energije in potencial geotermalne energije.

V razpravi o alternativnih scenarijih je na vprašanje, koliko bi stala prekinitev pogodbe o gradnji TEŠ 6, direktor Termoelektrarne Šoštanj dr. Uroš Rotnik dejal, da natančne ocene še nimajo, »šlo pa bi verjetno za 150 do 200 milijonov evrov.«

Povzetek foruma lahko preberete tukaj. (celotno poročilo s foruma).
Povzetek v angleškem jeziku (summary eng).

Predstavitve sodelujočih na forumu:

Uroš Rotnik, direktor Termoelektrarne Šoštanj (projekt, postopki)
Rudi Vončina, odgovorna oseba priprave poročila o vplivih na okolje TEŠ, Elektroinštitut Milan Vidmar (vplivi na okolje)
Janez Kopač, direktor direktorata za energetiko na Ministrstvu za gospodarstvo (pomen projekta, sprejete odločitve, umestitev v nacionalno energetsko strategijo)
Jernej Stritih, direktor Službe vlade za podnebne spremembe (odnos do nove podnebne strategije in podnebne politike EU)
Stane Merše, vodja Centra za energetsko učinkovitost, Inštitut Jožef Stefan (strokovne podlage za podnebno-energetsko politiko)
Mihael Tomšič, častni predsednik, Slovenski E-Forum (skica alternativnega scenarija)
Nina Štros, predstavnica Greenpeace v Sloveniji (energetska (re)volucija)
Andrej Mohar, Društvo Temno nebo Slovenije (potencial učinkovite rabe energije na primeru zunanje razsvetljave)
Boris Sučić, Center za energetsko učinkovitost, Inštitut Jožef Stefan (potencial decentraliziranih plinskih soproizvodnih enot)
Dag Kralj, član uprave, Bisol d.o.o. (potencial sončne električne energije)

Božo Dukić, direktor, Geosonda d.o.o. (potencial geotermalne energije)

O projektu TEŠ 6 je na http://www.evropske-volitve.si/potekalo tudi spletno posvetovanje. Poročilo spletnega posvetovanja lahko prebete tukaj.
Povzetek v angleškem jeziku (summary eng).

NVO: POTREBUJEMO RESNO ALTERNATIVO TEŠ 6 IN NEK 2

 »Glavno vprašanje o energetski prihodnosti Slovenije ne sme biti, ali šesti blok Termoelektrarne Šoštanj ali drugi blok Nuklearne elektrarne Krško. Dolžnost slovenske vlade je, da izdela tretji scenarij, ki ne bo vključeval nobene od teh možnosti,« je ob predstavitvi stališča nevladnih organizacij do gradnje TEŠ 6 poudarila direktorica Umanotere Vida Ogorelec Wagner.

TISKOVNA_TES6m.JPG»Pet razlogov je, zakaj potrebujemo alternativni scenarij slovenske energetske prihodnosti,« je dejala Ogorelec Wagnerjeva. Prvi je podnebna odgvornost, drugi vprašanje ekonomske rentabilnosti objekta TEŠ 6. Kot tretji razlog je omenila razvojno vprašanje in vprašanje konkurenčnosti slovenske industrije. Poleg tega »procesi in demokratičnost sprejemanja odločitev v zvezi z gradnjo TEŠ 6 niso na ravni, kot si jo želimo. Nevladne organizacije do lanskega leta o postopkih za gradnjo TEŠ 6 sploh nismo bile uradno obveščene,« je dodala. Kot zadnjega od razlogov za alternativni scenarij je Ogorelec Wagnerjeva izpostavila odgovornost vlade: »Država je 100 odstotni lastnik HSE, zato mora odgovornost za tako pomembne odločitve, kot je gradnja TEŠ 6, sprejeti vlada.«

»V energetski politiki je ponavadi izhodiščno vprašanje, kako zagotoviti poceni energijo za naraščajoče potrebe gospodinjstev in gospodarstva. TEŠ6 je eden od odgovorov na takšno vprašanje. Problem ni toliko v tem, da je odgovor napačen, kot v tem, da je napačno vprašanje,« je poudarila predsednica Focus društva za sonaraven razvoj Lidija Živčič. »Prvo vprašanje energetske politike bi se glasilo – Kako zmanjšati našo energetsko potratnost in potrebno energijo proizvajati iz OVE? Danes se ne bi spraševali, kako financirati blok 6, temveč, kako se izogniti gradnji TEŠ 6,« je dodala. Hkrati je Živčičeva opozorila, da so izjave o zmanjšanju izpustov CO2, do katerega bo prišlo zaradi izgradnje TEŠ 6, zavajujoče. »Čeprav se bodo izpusti na proizvodno enoto zmanjšali, se bodo skupni izpusti povečali, saj gre za povečanje proizvodnje,« je opozorila.

Tudi v Slovenskem E-forumu vladi predlagajo, da v mesecu dni in ob upoštevanju  vseh kriterijev (energetski, okoljski, socialni, razvojni in javno-finančni) predstavi različice strategije za oskrbo z električno energijo, ki bodo upoštevale scenarije brez TEŠ 6 in scenarij z manjšo enoto. Obenem vladi predlagajo, naj v prav tako v mesecu dni pripravi in izvede razpis za organizacijo široke javne razprave o TEŠ 6 in za njeno izvedbo zagotovi zadostna sredstva. Kot je poudaril častni predsednik SE-F Mihael Tomšič, je »čas, da se politika strezni in sprejme odločitev, da je treba projekt TEŠ 6 revidirati.«

Predstavnica Greenpeacea v Slovenji Nina Štros je spregovorila o alternativnem energetskem scenariju, poimenovanem »Energetska (r)evolucija«.  Greenpeace je namreč konec leta 2008 pripravil alternativni scenarij razvoja energetskega sistema, ki v nasprotju z referenčnim scenarijem Mednarodne agencije za energijo do leta 2010 v EU27 predvideva kar 75-odstotno zmanjšanje emisij. »V Sloveniji takšnega scenarija nimamo, pa ga potrebujemo. Potrebujemo scenarij, ki bo predvidel, koliko stroškom se lahko izognemo in koliko delovnih lahko ustvarimo, če preidemo iz izrabe fosilnih goriv na obnovljive vire energije in energetsko učinkovitost,« je dejala Štrosova. »Projekt TEŠ 6 bo odločil slovensko energetsko politiko v naslednjih 50 letih. Zato moramo dobro pretehtati vse alternativne možnosti,« je še poudarila.

Januarske novice Plana B

Do januarskih novic Mreže Plan B za Slovenijo lahko dostopate tukaj.

Koebenhavnski sporazum je prazen

Koebenhavenski dogovor je prazen in ne vsebuje najpomembnejših vsebin. Ne le, da cilji niso dovolj ambiciozni – niti globalnih niti nacionalnih ciljev zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov dogovor sploh ne določa.

Sprejetje potrebe po omejitvi dviga temperature za največ 2°C v primerjavi s predindustrijsko dobo je brez konkretnih ciljev zmanjšanja izpustov prazna obljuba oz. pobožna želja, za katero je z vsakim letom odmikanja dogovora manj realnih možnosti.

Sprejeti dogovor tako nikakor ni izpolnil naloge, ki jo je imela Koebenhavenska koneferenca. Pred dvema letoma je bilo na COP 13 v Baliju jasno določeno, da mora dogovor decembra 2009 določiti merljive cilje zmanjšanja izpustov za razvite države in države v razvoju, določiti nacionalne cilje in ukrepe ter zneske in mehanizme financiranja. Že leta 1992 je Okvirna konferenca ZN kot osrednji cilj zastavila »ustalitev koncentracije toplogrednih plinov v ozračju na takšni ravni, ki bo preprečila nevarno antropogeno poseganje v podnebni sistem«. Po 17 letih smo dobili Koebenhavenski dogovor, ki je prazen in ne vsebuje najpomembnejših vsebin.

Svetovni voditelji niso izpolnili pričakovanj in zaupanja javnosti. Izkazalo se je, da podpora skupnemu cilju preprečitve nevarnih podnebnih sprememb nikakor ne odtehta moči individualnih nacionalnih interesov, stopnje nezaupanja med državami in celo strahu pred uspehom. Medtem ko se čas za ukrepanje hitro izteka, je mednarodna skupnost pravzaprav na isti točki, kot je bila pred dvema letoma. In to navkljub jasnim opozorilom znanstvenikov o nepričakovano hitrih procesih segrevanja, ki bodo imeli uničujoče posledice po vsem svetu.

Kaj nam torej preostane? Proces nadaljevanja, tako kot je nakazan sedaj, ima zelo malo možnosti, da bo v prihodnjem letu presegel sedanje blokade. Pokazalo se je, da so edina možnost pogovori na najvišji ravni. Al Gorov predlog izpred dveh let, naj se svetovni voditelji srečujejo na vsake tri mesece, vse dokler ne bodo dosegli ustreznega dogovora, je možna pot. Prisluhniti bodo morali tudi sporočilom znanosti, ki morajo postati bolj jasna z opredelitvijo potrebnih ciljev.

Arnold Schwartzenegger poziva k ukrepanju vse, ne glede na izplen Koebenhavna – podjetja, mesta, univerze in posameznike. Nadaljujmo z ukrepi, ki imajo tudi neposredne pozitivne ekonomske učinke – predvsem povečevanje energetske učinkovitosti in zmanjševanje odvisnosti od fosilnih goriv – in s prilagajanjem neizogibnemu segrevanju.Takšen pristop bi seveda imel omembe vredne učinke le, če sodelujemo res vsi, kar je pa zelo malo verjetno. Ali je edino upanje, da bo v letu 2010 nedvoumno sporočilo in odločilno streznitev prinesel El Nino, ki se letošnjo zimo zopet vzpostavlja na Pacifiku?

Lučke upanja za naš planet

S simbolnim prižigom svečk se je tudi Slovenija  pridružila Svetovnemu dnevu podnebnega ukrepanja (Global climate action day).

presernov_trg.JPG

Ljubljana, Prešernov trg

V soboto, 12. decembra, so ljudje po vsem svetu prižigali svečke kot simbole upanja, da bodo voditelji na mednarodni podnebni konferenci v Koebenhavnu dosegli ambiciozen, pravičen in pravno zavezujoč dogovor.

V Koebenhavnu se odloča o usodi človeštva –  ali bomo ukrepali ali pa bomo potonili skupaj. Od svetovnih voditeljev zato ne pričakujemo nič manj kot dogovor, ki bo preprečil najhujše posledice podnebnih sprememb in vsem narodom omogočil dostojno življenje.

glavni_trg.jpg

Maribor, Glavni trg

Akcijo v Slovenji so pripravile organizacije, pobudnice kampanje Ukrepaj zdaj!. Več: http://www.ukrepajzdaj.org/

Decembrske novice Plana B

Decembrsko številko novic mreže Plan B za Slovenijo lahko preberete tukaj.