Zelena proračunska reforma

Proračunski rezi so le kratkoročne rešitve za spopadanje s krizo, potrebni so strukturni ukrepi. Nekateri ukrepi v okviru zelene proračunske reforme imajo lahko takojšen učinek na uravnoteženje proračuna, spodbudijo pa lahko tudi rast v gospodarskih sektorjih prihodnosti.

Kriza je priložnost, da tudi v Sloveniji začnemo s procesom zelene proračunske reforme, ki pa mora izhajati iz nadstrankarskega, širšega soglasja, je ob zaključku mednarodnega posveta na temo zelene proračunske reforme poudarila direktorica Umanotere Vida Ogorelec.

Več.

Pobuda za oceno ustavnosti novele zakona o kmetijskih zemljiščih in poslovnika DZ

Skupina nevladnih organizacij s statusom delovanja v javnem interesu na področju okolja je vložila pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki zmanjšuje zaščito kmetijskih zemljišč, in Poslovnika Državnega zbora, ki omogoča sprejetje zakonov z vplivom na okolje brez sodelovanja strokovne in širše javnosti.

Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki je bil v juliju na predlog skupine koalicijskih poslancev sprejet po skrajšanem postopku, ni bil sprejet v skladu z Aarhuško konvencijo, ki zahteva udeležbo javnosti pri odločanju v okoljskih zahtevah, saj se javnost do zakona ni mogla opredeliti, ker javne razprave ni bilo. S tem sta postopek sprejemanja spornega zakona in tudi Poslovnik Državnega zbora, ki takšen postopek omogoča, v nasprotju s členi Ustave RS, ki govori o Sloveniji kot pravni državi. Okoljske nevladne organizacije želijo s pobudo za oceno ustavnosti doseči razveljavitev v juliju sprejetega Zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o kmetijskih zemljiščih, hkrati pa zahtevajo, da se določila Aarhuške konvencije glede sodelovanja javnost vnesejo tudi v Poslovnik Državnega zbora za primer, ko zakon predlagajo poslanci.

Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o kmetijskih zemljiščih, s katerim so poslanci Državnega zbora v juliju uzakonili ukinitev oziroma znižanje nadomestila za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, je s 15. avgustom stopil v veljavo. Sprejet je bil po skrajšanem postopku, v katerem je bilo preslišano enoglasno odklonilno mnenje kmetijske in prostorske stroke, spregledan poziv civilne družbe s podpisi več kot 5000 državljanov in na kratko odpravljen odložilni veto Državnega sveta. Poslanci prav tako niso upoštevali mnenja Komisije za preprečevanje korupcije, ki je ugotovila, da gre za korupcijsko izrazito izpostavljeno področje, na katerem deluje veliko zasebnih interesov in lobijev in opozorila, da je dolžnost države, da zavaruje javni interes, tako da sprejme zakon po opravljeni javni razpravi in na osnovi strokovnih utemeljitev.

V postopku sprejemanja novele zakona o kmetijskih zemljiščih je z zlorabo določil veljavnega Poslovnika Državnega zbora prišlo do popolne izključitve sodelovanja strokovne in širše javnosti. Poslovnik namreč omogoča, da se v primerih, ko so vlagatelji zakona poslanci, zakonodajni postopek odvije brez udeležbe javnosti. S pobudo za oceno ustavnosti pa skupina nevladnih organizacij podpornic kampanje Tretjega člena za ohranitev kmetijskih zemljišč, ki delujejo v javnem interesu na področju varstva okolja*, Ustavno sodišče poziva k oceni ustavnosti spornega zakona o kmetijskih zemljiščih in poslovnika Državnega zbora. Slovenija je namreč podpisnica Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Aarhuške konvencije), ki zahteva, da država na ustrezni stopnji, ko so še vse možnosti odprte, zagotovi učinkovito udeležbo javnosti pri pripravi predpisov na področju okolja. Izključitev javnosti iz procesa priprave zakona, ki pomembno vpliva na okolje, kot se je to zgodilo v primeru zakona o kmetijskih zemljiščih, predstavlja kršitev Aaarhuške konvencije. S tem so kršena določila 2., 8. in 153. člena Ustave RS, ki govorijo o Sloveniji kot pravni državi.  Okoljske nevladne organizacije so v svoji pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti zapisale: »Poslovnik Državnega zbora ni skladen z Aarhuško konvencijo, saj ne določa zavezujočih postopkovnih določil, po katerih bi moral biti predlog zakona (na področju okolja) v javni obravnavi«. Okoljske nevladne organizacije želijo s pobudo za oceno ustavnosti doseči razveljavitev v juliju sprejetega Zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o kmetijskih zemljiščih, hkrati pa zahtevajo, da se določila Aarhuške konvencije glede sodelovanja javnosti vnesejo tudi v Poslovnik Državnega zbora za primer, ko zakon predlagajo poslanci.

Ker se vsebina spornega zakona nanaša na zmanjševanje zaščite kmetijskih zemljišč pred nenadzorovano pozidavo in s tem nepovratnim uničenjem, gre zaradi zaskrbljujočega stanja kmetijskih zemljišč za zagotavljanje samooskrbe s hrano po mnenju pobudnic tudi za kršitev 71. in 72. člena Ustave RS, ki državi nalagata posebno varstvo kmetijskih zemljišč in skrb za zdravo življenjsko okolje.

Vlagateljice Pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o kmetijskih zemljiščih in Poslovnika Državnega zbora so:

– Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj

– Inštitut za trajnostni razvoj

– Slovenski E-forum, Društvo za energetsko ekonomijo in ekologijo

– Focus, društvo za sonaraven razvoj

– Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC

– Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine

Kontakt: Renata Karba, Umanotera, 041 399 473 begin_of_the_skype_highlighting            041 399 473      end_of_the_skype_highlighting,  renata@umanotera.org  

Referenduma o TEŠ 6 ne bo

Zbranih je bilo le 2.151 veljavnih podpisov v podporo referendumski pobudi o TEŠ 6.

Pobudniki referenduma so preverili v pobudi izločene podpise. Po njihovi oceni je najmanj 465 podpisov dovolj čitljivih, je danes dejal Vili Kovačič. Po njegovih besedah so zbrali 2.861 podpisov, notranje ministrstvo pa je ugotovilo, da je veljavnih 2.161 podpisov. Kot neveljavnih je bilo označenih in izločenih 700 podpisov, je dejal in dodal, da je od teh najmanj 465 podpisov dovolj čitljivih.

"Ko bomo zbrali vse gradivo in če bo dovolj verodostojnih podpisov, bomo na ustavnem sodišču iz proceduralnih razlogov vložili zahtevo za presojo ustavnosti zakona o poroštvu za Teš 6, po katerem bo država jamčila za 440 milijonov evrov posojila Evropske investicije banke. Proceduralni razlogi so po našem mnenju dovolj močni, da ovržejo odločitev, ki je bila sprejeta," je dejal Kovačič.

Aretacija protijedrskih protestnikov

V Umanoteri  izražamo skrb ob novici, da so 18. julija letos v beloruskem glavnem mestu Minsku aretirali nenasilne protijedrske protestnike.

Ruski državljan, jedrski fizik in novinar Andrej Ozharkovskiy, beloruska državljanka in  novinarka Tatjana Novikova, vodja okoljske organizacije EcoDom Irina Sukhy in aktivist za človekove pravice Michael Matskevich so bili aretirani, ko so hoteli izročiti peticijo na ruskem veleposlaništvu glede gradnjie in obratovanja nove jedrske elektrarne v bližini Astravetz.

Direkorica Umanotere Vida Ogorelec je zato pisala veleposlanici Belorusije v Budimpešti.

29 poslancev odločilo za poroštvo TEŠ6

18. julij 2012 – Poslanci državnega zbora so z 29 glasovi podpore in 20 proti podprli 440-milijonska državna poroštva za projekt TEŠ 6. Zbiranje podpisov za razpis referenduma že poteka.

Za je glasovala manj kot polovica prisotnih poslancev (29 od 59). Focus društvo je zato na sramotilni steber postavilo tudi tiste  poslance, ki so ostali vzdržani, saj niso zbrali toliko odgovornosti,  da bi se opredelili o tem pomembnem vprašanju, in tako posredno  omogočili njegovo potrditev.

Civilna iniciativa Davkoplačevalci se ne damo je začela z zbiranjem podpisov volilcev za vložitev zahteve za podpis referenduma o Zakonu o poroštvu. Izpolnjen obrazec lahko oddate na naslov, naveden na obrazcu, ali v pisarno Focus društva na Trubarjevi 50 v Ljubljani.

Glinenčki opozarjajo: Še je čas!

Slovenijo zavzemajo glinenčki. Glinenčki simbolno ponazarjajo vsaj 1.320 naših sodržavljanov, ki jim bo v 40 letih obratovanja življenje vzel TEŠ6, in nas v okviru pobude Še je čas opozarjajo, da to lahko preprečimo.

21. junija, ko je potekala seja Odbora za finance in monetarno politiko, se je 1.320 glinenčkov zbralo pred DZ, kjer so poslance pozvali, naj sprejmejo odgovorno odločitev in glasujejo proti državnemu poroštvu za TEŠ 6. Seja je bila prekinjena in odločanje prestavljeno na 28. junij, zato so se glinenčki, razočarani nad neodločnostjo Odbora za finance in monetarno politiko, vrnili tja, od koder so prišli – na mestne ulice in trge, nagovarjati mimoidoče in jih opozarjati na škodljive posledice TEŠ 6. Na seji 28. junija so bili prisotni predstavniki pobude Še je čas, ki pa niso dočakali odločitve poslancev, saj je bila seja znova prekinjena.

Dokončno odločitev o poroštvu bodo poslanci DZ predvidoma sprejeli na redni seji DZ 11. julija, ko se bodo glinenčki znova zbrali pred parlamentom.

Preberite tudi skupni javni poziv posameznikov in organizacij proti državnemu poroštvu za TEŠ 6.

Izjava o nestrinjanju s prakso delovanja Zveze ekoloških gibanj Slovenije

Podpisane naravovarstvene, ekološke in okoljske organizacije izjavljamo, da nismo v nikakršni povezavi s Karlom Lipičem in njegovo "Zvezo ekoloških gibanj Slovenije" (ZEG). Nasprotno: od dejavnosti te organizacije se ostro distanciramo.

Menimo, da ZEG s svojim imenom zavaja nepoučeno javnost, da gre za krovno organizacijo, v kateri so združena vsa slovenska ekološka gibanja, kar ni res. Karel Lipič javno in glasno podpira nekatere ekološko najbolj sporne projekte kot so TEŠ 6, plinski terminali v Tržaškem zalivu, gradnjo vetrnic na Volovji rebri, okolju škodljive bele LED svetilke, pa vse do sežiga odpadkov v cementarni Lafarge Cement v Trbovljah in (po novem) gradnje dveh velikih sežigalnic v Ljubljani in Mariboru. Glede na zgoraj našteta dejstva se ne moremo znebiti občutka, da je Karel Lipič nekakšen trojanski konj med ekološkimi organizacijami, ki pač podpira tiste projekte, okoli katerih se vrti veliko denarja. Karel Lipič in njegov ZEG na ta način po našem mnenju delajo nepopravljivo škodo slovenskemu okolju in zdravju ljudi ter obenem tudi delovanju slovenskih naravovarstvenih, ekoloških in okoljskih organizacij.

Podpisane okoljske organizacije:

EKO KROG – društvo za naravovarstvo in okoljevarstvo
Ravenska vas 3, 1410 Zagorje ob Savi (eko.krog@gmail.com)

Alpe Adria Green
Prešernova 26, 4270 Jesenice (alpeadriagreen@gmail.com)

CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp
Trubarjeva cesta 50, 1000 Ljubljana (ogrin.matej@siol.net)

Civilna iniciativa Braslovče CIB
p.p. 23, 3314 Braslovče (cibraslovce@gmail.com)

Civilna iniciativa DavkoPlacevalciSeNeDamo
Na Straški vrh 26, 1000 Ljubljana (vili.kovacic@siol.net)

Civilna iniciativa Trbovlje
Gimnazijska 34, 1420 Trbovlje (nasta.doberlet@gmail.com)

Civilne iniciative Celja
Kotnikova 2, 3000 Celje (boris.sustar@gmail.com)

DOPPS – BirdLife Slovenija
Tržaška 2, 1000 Ljubljana (damijan.denac@dopps.si)

Društvo Dinaricum
Jurjevica 2A, 1310 Ribnica (miha.krofel@gmail.com)

Društvo Temno nebo Slovenije
Teslova 30, 1000 Ljubljana (info@temnonebo.si)

Duh časa, društvo za trajnostni razvoj
Trubarjeva 72, 1000 Ljubljana (info@duh-casa.si)

Ekologi brez meja
Grablovičeva 52, 1000 Ljubljana (petra.matos@ocistimo.si)

Focus, društvo za sonaraven razvoj
Maurerjeva 7, 1000 Ljubljana (lidija@focus.si)

Gibanje TRS
Drenikova 36, 1000 Ljubljana (gibanje.trs@gmail.com)

Greenpeace v Sloveniji
Trubarjeva 50, 1000 Ljubljana (nina.stros@greenpeace.si)

Institut za trajnostni razvoj
Metelkova 6, 1000 Ljubljana (anamarija.slabe@itr.si)

Inštitut za politike prostora
Tržaška 2, 1000 Ljubljana (marko.peterlin@ipop.si)

Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC
Metelkova 6, 1000 Ljubljana (senka.sifkovic.vrbica@pic.si)

Tranzicijske Trbovlje
Šuštarjeva 26 b, 1420 Trbovlje (zoran.tomsits@gmail.com)

UMANOTERA, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj
Resljeva 20, p.p. 4440, 1000 Ljubljana (info@umanotera.org)

Čista zmaga

V Umanoteri smo stopili na novo – športno – polje in začeli z izvajanjem projekta »ČISTA ZMAGA – Trajnostni športni dogodki«.

V okviru projekta bomo med drugim svetovali pri organizaciji in izvedbi treh pilotnih trajnostnih športnih dogodkov v različnih slovenskih regijah. Namen projekta je prek športnih dogodkov doseči spremembe v delovanju posameznikov in organizacij ter tako prispevati k doseganju ciljev trajnostnega razvoja.

Projekt ČISTA ZMAGA, ki je sofinanciran iz sredstev t.i. Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji, je namenjen spodbujanju trajnostnih praks pri širokem naboru ciljnih skupin, ki so neposredni in posredni deležniki športnih dogodkov: organizatorji dogodkov, udeleženci in obiskovalci dogodkov, podjetja – sponzorji in dobavitelji, vlada in občine, lokalne skupnosti, mediji in splošna javnost. Projekt bo trajal 17 mesecev.

Več.

Predlagani drastični rezi v proračun na področju okolja

»Krčenje proračuna na področju okolja je najbolj dramatično in nesorazmerno globoko glede na druge resorje,« predlog rebalansa proračuna za letošnje leto komentira direktorica Umanotere Vida Ogorelec.

Primerjave so sicer dokaj zahtevne, saj je bila ob vladnem prestrukturiranju zamegljena sledljivost in preglednost rebalansa. Hitri primerjalni izračun pa pokaže, da so najbolj drastično skrčene naslednje postavke:

Ravnanje z odpadki za 51 milijonov evrov ( zmanjšanje za 80%)
Raba voda in upravljanje z njimi za 80 milijonov evrov (zmanjšanje za polovico)
Podnebne spremembe za 318.081 evrov (zmanjšanje za  56%)
Agencija za RS za okolje (ARSO) za 22 milijonov evrov (zmanjšanje za 40%)
Informiranje, ozaveščanje in nevladne organizacije (sicer majhna, a potencialno pomembna postavka za »preventivo« na področju okolja)  za 834.102 evrov (zmanjšanje za 80%)

»Številke odpirajo več vprašanj, kot odgovorov, ni pa nobenega dvoma, da gre za več kot le za zdave prihranke. V odsotnosti obrazložitev rebalansa naj odgovarjajo tisti, ki so rebalans pisali,« pravi Ogorelčeva in dodaja, da bodo okoljske nevladne organizacije na srečanju z ministrom Bogovičem pričakovale nekaj obrazložitev:
Kaj to pomeni za (ne)izvajanje zakonodaje in potencialne kazni EU, kjer je ministrstvo in celotno področje okolja že do sedaj bilo podhranjeno, in je odprta vrsta postopkov proti Sloveniji?
Kaj to pomeni za izgubljene priložnosti zelene rasti?
Kaj pomeni za našo izpostavljenost različnim tveganjem ob ekstremnih vremenskih pojavih (npr. urejanje vodotokov)?
Kje je sploh analitična in moralna osnova za takšne poteze vlade?
In nenazadnje – kaj to pomeni za našo kakovost življenja: kakovost voda, zraka, virov in dediščino, ki jo zapuščamo otrokom?

Ob obisku komisarja Potočnika v Sloveniji: priložnost za okolje in okolje kot priložnost

Na srečanju komisarja Potočnika z nevladnimi organizacijami je Gaja Brecelj iz Umanotere predstavila vizijo pomena tega obiska v pomembnem razvojnem trenutku Slovenije.

V času gospodarske in finančne krize, rastočih cen energentov in surovin na svetovnih trgih ter vedno bolj izrazite podnebne krize, postaja jasno, da je varstvo okolja sestavni del pozitivne rešitve in ne nebodigatreba "strošek". Ne gre le za etični imperativ naše generacije, temveč tudi za jasne priložnosti za zmanjševanje stroškov in zagon gospodarstva v novem ciklusu po modelu "zelene rasti". Žal naša nova vlada ne kaže posluha za te priložnosti, nasprotno, izvaja sistematično razgradnjo in razvrednotenje inštitucij varstva okolja, kar daleč presega pristojnosti vlade za "uravnoteženja proračuna". Začelo se je z ukinitvijo Ministrstva za okolje in prostor, nadaljevalo z ukinitvijo Službe vlade za podnebne spremembe, Sveta za trajnostni razvoj in delovne skupine za zeleno davčno reformo, zdaj potekajo načrti za ukinitev Sveta za varstvo okolja. Nevladne organizacije z ukinitvijo teh inštitucij tudi izgubljajo svoje sogovornike, kar je zelo skrb vzbujajoče. "Vlada bi morala preseči preživeto miselnost o okolju kot zaviralcu razvoja in prepoznati velike priložnosti okoljevarstvenih ukrepov – za višjo kakovost življenja, spodbujanje konkurenčnosti in nova, zelena delovna mesta," je poudarila Brecljeva.

Gaja Brecelj je opozorila tudi na dve področji delovanja Evropske unije, ki pomenita za varstvo okolja in zeleni razvoj veliki priložnosti: (1) Sredstva strukturnih skladov v novem finančnem obdobju EU 2014-2020 bi morala biti v celoti namenjena doseganju strateških evropskih ciljev, med katerimi so v novem predlogu uredbe zapisani podpora prehodu na nizkoogljično gospodarstvo, spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam, varstvo okolja in spodbujanje učinkovite rabe virov ter spodbujanje trajnostnega prometa. Tako za Slovenijo kot za Unijo v celoti bi moralo biti 376 milijard EUR kohezijskih sredstev pomembna spodbuda za razvojni preskok tretje industrijske revolucije. (2) Dosledno uveljavljanje zelene proračunske reforme v Evropski uniji bi pomenil najbolj učinkovit inštrument okoljske politike. Komisar Potočnik je večkrat poudaril pomen ekonomskih instrumentov za doseganje okoljskih ciljev. Prav finančna kriza in konsolidacija EU bi morala biti priložnost, da se znotraj vseh evropskih institucij in vseh držav članic uveljavljajo elementi zelene proračunske reforme: ukinjanje okolju škodljivih subvencij, zeleno javno naročanje (ki marsikje prinaša že zanimive prihranke in spodbude zelenemu gospodarstvu), predvsem pa prenos davčnega bremena iz obdavčenja dela, kot vrednote, na obdavčenje onesnaženje okolja in črpanje neobnovljivih virov. Komisar Potočnik se je strinjal z nujnostjo zelene davčne reforme in poudaril vlogo EU pri njenem uveljavljanju.