Ob svetovnemu dnevu hrane: Voda je ključnega pomena za pridelavo hraneLjubljana, 13. 10. 2023: Ob letošnjem svetovnem dnevu hrane, 16. oktobra, ki tokrat poteka pod sloganom »Voda je življenje, voda je hrana. Ne pustimo nikogar zadaj«, v Umanoteri opozarjajo na pomen tega dragocenega naravnega vira pri pridelavi hrane ter poudarjajo, da so ob soočanju s podnebno in ekosistemsko krizo ključnega pomena spremembe tako v načinu pridelave hrane kot pri sami potrošnji. Globalni sistem oskrbe s hrano povzroči skoraj tretjino vseh izpustov toplogrednih plinov, ki so posledica človekovih dejavnosti. Največji delež vseh izpustov, ki nastajajo v sistemu oskrbe s hrano, izhaja iz kmetijstva in rabe zemljišč ter sprememb v njihovi rabi. Kmetijstvo ima poleg tega tudi ključni vpliv na pospešeno izginjanje biotske raznovrstnosti, zmanjševanje kakovosti pitne vode in zniževanje rodovitnosti tal, ki so vsi dejavniki našega zdravja. Poleg tega je v trenutni obliki tudi velik porabnik vode – po podatkih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) porabi kar 72 % sladke vode na svetovni ravni ter hkrati povzroča njeno onesnaževanje s prekomerno rabo gnojil in sredstev za zaščito rastlin. Na ravni Evrope pa v kmetijstvu porabimo kar tretjino vse sladke vode. Nika Tavčar iz Umanotere ob tem poudarja, da »podnebne in ekosistemske krize, ki vnašata še dodatno negotovost glede sedanje in prihodnje razpoložljivosti (že sedaj omejenih) vodnih virov, ne moremo nasloviti v zadostni meri brez sprememb v sistemu oskrbe s hrano, torej v pridelavi ter potrošnji hrane.«
Oskrba s hrano bo predstavljala odločilno vprašanje 21. stoletja. Brez močnega in hitrega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov in porabe naravnih virov v sistemih oskrbe s hrano ne bo mogoče doseči ciljev Pariškega sporazuma in Agende ZN za trajnostni razvoj do leta 2030. The EAT-Lancet Commission, 2019
Zaradi vpliva prehrane na podnebne spremembe se zato priporoča uživanje večjega deleža hrane rastlinskega izvora, predvsem stročnic, žitaric, zelenjave in sadja, ter zmanjšanje potrošnje hrane živalskega izvora (mesa in mlečnih izdelkov). To je tudi v skladu s prehranskimi priporočili slovenskega Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki poudarjajo zdravstvene koristi povečanega vnosa sadja, zelenjave, stročnic in polnovrednih žit ter zmanjšanja potrošnje mesa in mesnih izdelkov, pri čemer uživanje več kot 0,3 kg rdečega mesa oziroma mesnih izdelkov na teden predstavlja tveganje, uživanje več kot 0,5 kg pa že resno tveganje za zdravje. Prebivalci Slovenije s trenutno potrošnjo rdečega mesa krepko presegamo priporočila NIJZ (za približno 2-krat), kar predstavlja resno grožnjo našemu zdravju.
Vrsta hrane, ki jo izberemo, ter način, na katerega je bila ta hrana pridelana, igra pomembno vlogo pri okoljskem odtisu naše prehrane.
|