Diana Radu, analitičarka politik pri Evropski komisiji “Slovenija je država, ki je med leti 1980 in 2022 procentualno glede na BDP utrpela najvišjo ekonomsko škodo v nesrečah, povezanih s podnebjem. Problem s financiranjem podnebnih katastrof je, da ga ne načrtujemo, ampak da sredstva iščemo po tem, ko je nesreča že mimo.” Ludovic Suttor-Sorel, višji raziskovalec, Finance Watch “Potrebujemo fiskalna pravila, ki izključujejo v prihodnost usmerjeno porabo in vključujejo vidik podnebnih sprememb, obenem pa jim je potrebno dodati načelo “da se ne škoduje bistveno” (ang. DNSH principle).” Isabelle Brachet, koordinatorka politik na področju fiskalne reforme, CAN Europe “Za doseganje Evropskega zelenega dogovora bi potrebovali dodatnih 520 milijard evrov na leto. Če želimo, da je zelen prehod pravičen, bi ta stal še več.” Jose Delgado, vodja skupine za podnebje na avstrijskem ministrstvu za finance “Zeleno proračunsko načrtovanje ni nekaj, kar lahko samo dodamo obstoječemu stanju. Gre za sistemski pristop, potrebno se je poglobiti v trenutne finančne strukture, upoštevati pa mora mnoge vidike, recimo davke, zakonodajo in izdatke.” Miranda Groff Ferjančič, namestnica direktorice na Direktoratu za proračun, Ministrstvo za finance “V slovensko metodologijo za okoljsko označevanje projektov v proračunu smo vključili vsa resorna ministrstva, saj jo bodo morali upoštevati vsi. Stremimo k temu, da bomo nekoč imeli skupno metodologijo na ravni EU, ki bo zavezujoča za vse države članice.” Chiara Putaturo, Oxfam Europe “Kaj konkretno lahko Evropska unija naredi za pridobivanje novih javnih prihodkov za pravični zeleni prehod? Med drugim lahko uvede bolj progresivno obdavčitev in evropski davek na premoženje ter se bolj sistematično bori proti davčnim utajam. V letu 2022 je bil v davčne oaze namreč premeščen kar en bilijon ameriških dolarjev.” Rafael Wildauer, izredni profesor ekonomije na Univerzi v Greenwichu “Bogate države morajo doseči podnebno nevtralnost do 2035-2040. Učinkovito sredstvo za doseganje tega cilja je davek na premoženje, saj z njim lahko zmanjšamo premoženjske neenakosti, financiramo politike blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe ter financiramo zelene investicije. Davek na premoženje, ki bi denimo izključeval vse, razen najbogatejšega 1 % ali 3 % gospodinjstev, pa lahko upravičimo ne le na podlagi njihove zmožnosti za plačilo, ampak tudi na podlagi dejstva, da imajo ta največji ogljični odtis.” Tilen Božič, nekdanji državni sekretar na Ministrstvu za finance in Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve “Zeleni prehod je visoko na prioritetni listi, ampak ga moramo obravnavati istočasno z vsemi drugimi družbenimi problemi. Prav tako je davke potrebno razumeti kot le eno izmed možnih rešitev.” David Švarc, generalni sekretar Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije (SPGS) “Sindikati in delavstvo smo obsojeni na družbeni dogovor med kapitalom in delom - močnejša stran je kapital, ki je izredno spreten in uspešen v ustrahovanju. Kapitalu je potrebno izstaviti račun, to pa lahko stori zgolj hrabra in odločna politika, ki jo postavljamo volivci.” Ajda Cafun, Umanotera “Rast sistemskih družbenih neenakosti ima med drugim uničujoče okoljske učinke. Tudi v Sloveniji se vse večja koncentracija premoženja v rokah peščice odraža v velikih ogljičnih neenakostih. Po oceni iz leta 2019 ima v povprečju nekdo iz skupine najpremožnejših 10 % prebivalcev 5-krat višji, iz zgornjega 1 % pa kar 15-krat višji ogljični odtis (tako iz potrošnje kot investicij), kot nekdo iz spodnje polovice po neto premoženju. Brez močnega posega v onesnaževalno elito torej podnebne krize ni mogoče rešiti.” *** Dodatne informacije: Jonas Sonnenschein, jonas@umanotera.org, 030 767 458 |