Podnebni meni – spodbujanje nizkoogljične pridelave in potrošnje hrane

Globalnega segrevanja ni mogoče zadržati občutno pod 2 °C brez sprememb v načinu proizvodnje in potrošnje hrane. Povečanje deleža hrane rastlinskega izvora ter zmanjšanje potrošnje mesa in mlečnih izdelkov je eden izmed najučinkovitejših in najpreprostejših ukrepov, s katerim lahko vsak od nas zmanjša svoj ogljični odtis in spodbudi prehod v bolj trajnosten sistem oskrbe s hrano. Da bi bil naš način prehranjevanja čim bolj okolju prijazen in koristen za naše zdravje, je poleg tega priporočljivo, da je hrana lokalna, pridelana na ekološki način, sezonska ter čim manj predelana in zapakirana, in da ne pristane med odpadki. 

V Umanoteri smo januarja 2021 pričeli z izvajanjem projekta Podnebni meni – spodbujanje nizkoogljične pridelave in potrošnje hrane, katerega namen je ozaveščanje o netrajnosti trenutnih prehranskih sistemov in prehranskih navad (s poudarkom na učinkih pridelave in uživanja hrane živalskega izvora), ozaveščanje o potrebnih spremembah na tem področju ter o nizkoogljičnih alternativah za prehranske odločitve posameznikov. 

Svetovni sistem oskrbe s hrano povzroči skoraj tretjino vseh antropogenih izpustov toplogrednih plinov in je tako eden izmed glavnih vzrokov za podnebno krizo, sredi katere smo se znašli. Poleg tega sedanji način proizvodnje hrane vodi v pospešeno izginjanje biotske raznovrstnosti, kar ogroža obstoj človeške civilizacije. Da bo »oskrba s hrano odločilno vprašanje 21. stoletja,« so ob predstavitvi okolju in zdravju prijaznejše planetarne diete leta 2019 zapisali tudi vodilni strokovnjaki s tega področja, združeni v EAT-Lancet Commission, ter ob tem dodali, da »brez obsežnega in hitrega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov in porabe naravnih virov v sistemih oskrbe s hrano ne bo mogoče doseči ciljev Pariškega sporazuma in Agende ZN za trajnostni razvoj do leta 2030.« 

Vodnik po tem, kako in zakaj se prehranjevati na podnebju prijaznejši način

V dodatno pomoč pri raziskovanju te teme smo v Umanoteri pripravili publikacijo – vodnik Podnebni meni. V njem so nanizana in utemeljena osnovna vodila podnebju prijaznejše prehrane, pri čemer je odločitev za hrano večinoma rastlinskega izvora tisti ukrep, s katerim lahko posameznik največ prispeva k blaženju podnebnih sprememb. V pomoč pri prvih korakih do podnebju prijaznejšega prehranjevanja je v vodniku opisano, kako se s tako hrano oskrbeti. Poleg tradicionalnih že znanih načinov, kot na primer s pridelavo na lastnem ali skupnostnem vrtu, so predstavljeni v zadnjih letih vse bolj uveljavljeni novi modeli prodaje kmetijskih pridelkov, kot je skupnostno naročanje, ter posebne oblike povezovanja med kmetijskimi pridelovalci in potrošniki v obliki partnerskega kmetijstva.

Uvajanje sprememb v načinu prehranjevanja za vsakogar predstavlja svojevrsten izziv in v splošnem spremembe lažje uvedemo, če pri tem nismo sami. V vodniku so zato zbrane različne pobude – od izzivov, ki nas spodbujajo k manjši potrošnji živil živalskega izvora, do obeleževanja posebnih dni, namenjenih ozaveščanju o pravični trgovini ali problematiki zavržene hrane. Izpostavljeno je tudi, da lahko z organizacijo bolj trajnostnih družabnih srečanjih k podnebju in zdravju prijaznejšim prehranskim odločitvam spodbudimo marsikoga v naši okolici. Ker pa trajnostnega prehranskega sistema ne bo moč doseči brez sprememb na sistemski ravni, ne smemo spregledati pomena aktivnega državljanstva.

Babičina podnebna kuharica – knjižica podnebju prijaznih receptov

Babičina podnebna kuharica je knjižica receptov za podnebju prijaznejše različice tradicionalnih slovenskih jedi. Z izdajo knjižice podnebju prijaznih receptov smo želeli predstaviti nekaj izmed receptov na tem področju ter predvsem neomejenost idej za pripravo bolj trajnostnih jedi, ki naj služijo kot navdih, pa tudi kot povabilo za vstop v svet podnebju prijaznejšega prehranjevanja. Recepte za skupnostno kuharico so prispevali tako poklicni kot ljubiteljski kuharji, vsem predlagateljem jedi pa je skupno to, da ob pripravi in preizkušanju podnebju prijazne hrane radi uživajo. Ravno zato so bili izbrani recepti za enostavno in hitro pripravo jedi, ki pa so kljub temu še kako okusne.

Recepti temeljijo na smernicah podnebju prijaznega prehranjevanja, kuharica pa nudi mnoge namige in nasvete posameznikom, ki se odločajo za okolju bolj prijazno kuhinjo.

Kako se prehranjevati na podnebju prijaznejši način – podnebni recepti z Ano Žontar Kristanc

V okviru projekta smo v sodelovanju z Ano Žontar Kristanc (Anina kuhinja) pripravili tri podnebju prijazne recepte. Vsi prikazujejo pripravo tradicionalnih slovenskih jedi v rastlinskih preoblekah, še posebej pa je izpostavljena sezonskost receptov. Tako jeseni predlagamo pripravo krompirjevega golaža, ob začetku poletja pa polnjene paprike v paradižnikovi omaki. Da ne zmanjka idej za podnebju prijazno kuhanje, pa smo pripravili tudi spletni recept za boranjo s sojinimi koščki in pire krompirjem. Sezonska hrana je namreč tudi najbolj zdrava, sveža in okusnejša, pa še na sosednji ekološki kmetiji jo lahko kupimo. Z vidika podnebja in našega zdravja pa je zelo pomembno, da je hrana, ki jo pripravljamo tudi rastlinskega izvora.

Priprava vegi boranjo s sojinimi koščki in pire krompirjem je preprosta, zato nimamo izgovorov, da se je ne bi lotili, pa še nekaj dobrega naredimo za okolje in za vse nas. Celoten recept najdete na povezavi tukaj.

Video recept priprave krompirjevega golaža najdete spodaj; zapisan recept pa na povezavi tukaj.

Pred pričetkom poletja je Ana pripravila video recept, v katerem predstavi pripravo veganskih polnjenih paprik v paradižnikovi omaki. Zapisan recept najdete tukaj.

Hrana rastlinskega izvora ima v primerjavi s hrano živalskega izvora (meso in mleko) veliko manjši ogljični odtis, saj predstavlja živinoreja največji vir izpustov toplogrednih plinov v kmetijstvu. Poleg tega velik del živinske krme prihaja iz držav, kjer zaradi njene pridelave izsekavajo tropske gozdove, ki so najpomembnejši ponor CO2. Živinoreja (predvsem industrijska) je odgovorna tudi za slabšanje kakovosti voda in tal ter ima ključno vlogo pri zmanjševanju biotske raznovrstnosti.

Pridelava hrane rastlinskega izvora za enako količino kalorij zahteva manj kmetijskih površin, saj ne potrebujemo pašnikov in obdelovalnih površin za pridelavo krme. Usmeritev poljedelstva v pridelavo rastlinske hrane (sadja in zelenjave) za ljudi tako pomembno prispeva tudi k izboljšanju stopnje prehranske samooskrbe države.

Prav tako ne smemo pozabiti na pomembne zdravstvene vidike prehranjevanja z višjim deležem hrane rastlinskega izvora. Sodobne prehranske smernice v izogib kroničnim nenalezljivim boleznim (bolezni srca in ožilja, rak, sladkorna bolezen …) priporočajo usmeritev v potrošnjo več hrane rastlinskega izvora, predvsem stročnic, žitaric in zelenjave, ter zmanjšanje potrošnje izdelkov živalskega izvora (mesa in mlečnih izdelkov).

Izvedeni dogodki in predavanja o vplivu prehranskega sistema na podnebje

  • Predavanje na Gimnaziji Novo mesto. Fotografija: Urška Longar

    Predavanje Hrana in okoljevarstvo na Tednu Zemlje v organizaciji društva IVSA Slovenija – mednarodnega združenja študentov veterine (23.4.2021). Več >>>

  • Predavanje Blaženje podnebnih sprememb tudi s spremembo naših prehranjevalnih navad na Gimnaziji Novo mesto (21.5.2021). Več >>>
  • Predavanje Vpliv prehranskega sistema na podnebne spremembe na III. Gimnaziji Maribor (3.6.2021).
  • Dogodek ob srečanju članic mreže Plan B za Slovenijo v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani (16.6.2021). Več >>>
  • Delavnica Podnebna freska v sodelovanju s Francoskim inštitutom, izvedena na Francoski ambasadi (29.6.2021). Več >>>
  • Delavnica Podnebju prijazen meni na dogodku Zvezde padajo z neba na Livada LAB (13.8.2021). Več >>>
  • Predavanje Podnebne spremembe in vpliv proizvodnje ter potrošnje hrane na okrogli mizi Trgovska veriga je tako močna kot njen najšibkejši člen – vpliv zakonodaje na pravičnost v dobavnih verigah (23.9.2021). Več >>>

 

O projektu

V okviru projekta Podnebni Meni (Climate Menu – Encouraging Low-carbon Food Production and Consumption) smo pripravili poročilo o vplivu trenutno netrajnostnih vzorcev prehranjevanja na podnebje, (ne)trajnosti prehranjevalnih navad Slovencev in nizkoogljičnih alternativah za prehranske odločitve posameznikov, izvedli spremljajoča predavanja o vplivu prehranskega sistema na podnebje ter 3 dogodke. Glavni namen dogodkov je ozaveščanje o bolj trajnostni pridelavi in uživanju hrane, vse skozi prizmo priprave rastlinske hrane. Poleg priprave oziroma preizkušanja rastlinske hrane bo čas dogodka namenjen skupinski razpravi o nekaterih vidikih veganstva / trajnosti prehranskih sistemov itd., ki vodijo k potrebnim spremembam življenjskega sloga posameznikov. Osnova za razpravo bo pripravljeno poročilo. Začetek septembra bomo izdali tudi kuharsko knjižico, v kateri bodo povzeti najbolj priljubljeni recepti z dogodkov.

V sklopu projekta smo v sodelovanju z Ano Žontar Kristanc (Anina kuhinja) pripravili tudi 2 video recepta in en spletni recept, v katerih je na inovativen način predstavljena priprava rastlinske hrane.


Trajanje projekta: Projekt poteka od 1. 1. 2021 do 15. 10. 2021

Kontakt: Nika Tavčar, vodja projektov, nika@umanotera.org

Projekt podpirata ProVeg International, Vegfund