Podnebni meni – spodbujanje nizkoogljične pridelave in potrošnje hrane

Globalnega segrevanja ni mogoče zadržati pod 1,5 °C brez sprememb v načinu prehranjevanja. Prehranjevanje s hrano rastlinskega izvora je prepoznano kot eden izmed najpreprostejših in najučinkovitejših ukrepov, s katerim lahko vsak od nas spodbudi prehod v bolj trajnosten sistem oskrbe s hrano. Da bi bil naš način prehranjevanja v čim večji meri koristen za okolje in naše zdravje, pri tem upoštevajmo, da je hrana tudi lokalna, pridelana na ekološki način, sezonska ter čim manj predelana in zapakirana, in preprečujmo, da bi hrana pristala med odpadki.

V Umanoteri smo januarja 2021 pričeli z izvajanjem projekta Climate Menu – Encouraging Low-carbon Food Production and Consumption, katerega namen je ozaveščanje o netrajnosti trenutnih prehranskih sistemov in prehranskih navad (s poudarkom na učinkih pridelave in uživanja hrane živalskega izvora), ozaveščanje o potrebnih sistemskih spremembah na tem področju ter o nizkoogljičnih alternativah za prehranske odločitve posameznikov. 

V sodelovanju z Ano Žontar Kristanc (Anina kuhinja) smo pripravili prvi video recept, v katerem Ana pripravi veganske polnjene paprike v paradižnikovi omaki. Priprava je preprosta, zato nimamo izgovorov, da se je ne bi lotili, pa še nekaj dobrega naredimo za okolje in za vse nas. Tradicionalna slovenska jed je v rastlinski preobleki še posebej primerna v poletnem času, ko je paprik v izobilju – sezonska hrana je poleg tega tudi najbolj zdrava, sveža in okusnejša, pa še na sosednji ekološki kmetiji jo lahko kupimo. Z vidika podnebja in našega zdravja pa je zelo pomembno, da je hrana, ki jo pripravljamo tudi rastlinskega izvora.

Hrana rastlinskega izvora ima namreč v primerjavi s hrano živalskega izvora (meso in mleko) veliko manjši ogljični odtis, saj predstavlja živinoreja največji vir izpustov toplogrednih plinov v kmetijstvu. Poleg tega velik del živinske krme prihaja iz držav, kjer zaradi njene pridelave izsekavajo tropske gozdove, ki so najpomembnejši ponor CO2. Živinoreja (predvsem industrijska) je odgovorna tudi za slabšanje kakovosti voda in tal ter ima ključno vlogo pri zmanjševanju biotske raznovrstnosti.

Pridelava hrane rastlinskega izvora za enako količino kalorij zahteva manj kmetijskih površin, saj ne potrebujemo pašnikov in obdelovalnih površin za pridelavo krme. Usmeritev poljedelstva v pridelavo rastlinske hrane (sadja in zelenjave) za ljudi tako pomembno prispeva tudi k izboljšanju stopnje prehranske samooskrbe države.

Prav tako ne smemo pozabiti na pomembne zdravstvene vidike prehranjevanja z višjim deležem hrane rastlinskega izvora. Sodobne prehranske smernice v izogib kroničnim nenalezljivim boleznim (bolezni srca in ožilja, rak, sladkorna bolezen …) priporočajo usmeritev v potrošnjo več hrane rastlinskega izvora, predvsem stročnic, žitaric in zelenjave, ter zmanjšanje potrošnje izdelkov živalskega izvora (mesa in mlečnih izdelkov).

 

 

O projektu

V okviru projekta bomo pripravili poročilo o vplivu trenutno netrajnostnih vzorcev prehranjevanja na podnebje, (ne)trajnosti prehranjevalnih navad Slovencev in nizkoogljičnih alternativah za prehranske odločitve posameznikov, izvedli spremljajoča predavanja o vplivu prehranskega sistema na podnebje ter 3 dogodke. Glavni namen dogodkov je ozaveščanje o bolj trajnostni pridelavi in uživanju hrane, vse skozi prizmo priprave rastlinske hrane. Poleg priprave oziroma preizkušanja rastlinske hrane bo čas dogodka namenjen skupinski razpravi o nekaterih vidikih veganstva / trajnosti prehranskih sistemov itd., ki vodijo k potrebnim spremembam življenjskega sloga posameznikov. Osnova za razpravo bo pripravljeno poročilo. Konec avgusta bomo izdali tudi kuharsko knjižico, v kateri bodo povzeti najbolj priljubljeni recepti z dogodkov.

V sklopu projekta bomo v sodelovanju z Ano Žontar Kristanc (Anina kuhinja) pripravili tudi 2 video recepta in en spletni recept, v katerih bo na inovativen način predstavljena priprava rastlinske hrane.


Trajanje projekta: Projekt poteka od 1. 1. 2021 do 15. 10. 2021

Kontakt: Nika Tavčar, vodja projektov, nika@umanotera.org

Projekt podpirata ProVeg International, Vegfund