Podnebni meni – spodbujanje nizkoogljične pridelave in potrošnje hrane

Globalnega segrevanja ni mogoče zadržati pod 2 °C brez sprememb v načinu proizvodnje in potrošnje hrane. Povečanje deleža hrane rastlinskega izvora ter zmanjšanje potrošnje mesa in mlečnih izdelkov je eden izmed najučinkovitejših in najpreprostejših ukrepov, s katerim lahko vsak od nas zmanjša svoj ogljični odtis in spodbudi prehod v bolj trajnosten sistem oskrbe s hrano. Da bi bil naš način prehranjevanja čim bolj okolju prijazen in koristen za naše zdravje, je poleg tega priporočljivo, da je hrana lokalna, pridelana na ekološki način, sezonska ter čim manj predelana in zapakirana, in da ne pristane med odpadki. 

V Umanoteri smo januarja 2021 pričeli z izvajanjem projekta Climate Menu – Encouraging Low-carbon Food Production and Consumption, katerega namen je ozaveščanje o netrajnosti trenutnih prehranskih sistemov in prehranskih navad (s poudarkom na učinkih pridelave in uživanja hrane živalskega izvora), ozaveščanje o potrebnih sistemskih spremembah na tem področju ter o nizkoogljičnih alternativah za prehranske odločitve posameznikov. 

Svetovni sistem oskrbe s hrano povzroči skoraj tretjino vseh antropogenih izpustov toplogrednih plinov in je tako eden izmed glavnih vzrokov za podnebno krizo, sredi katere smo se znašli. Poleg tega sedanji način proizvodnje hrane vodi v pospešeno izginjanje biotske raznovrstnosti, kar ogroža obstoj človeške civilizacije. Da bo »oskrba s hrano odločilno vprašanje 21. stoletja,« so ob predstavitvi okolju in zdravju prijaznejše planetarne diete leta 2019 zapisali tudi vodilni strokovnjaki s tega področja, združeni v EAT-Lancet Commission, ter ob tem dodali, da »brez obsežnega in hitrega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov in porabe naravnih virov v sistemih oskrbe s hrano ne bo mogoče doseči ciljev Pariškega sporazuma in Agende ZN za trajnostni razvoj do leta 2030.« 

Vodnik po tem, kako in zakaj se prehranjevati na podnebju prijaznejši način

V dodatno pomoč pri raziskovanju te teme smo v Umanoteri pripravili publikacijo – vodnik Podnebni meni. V njem so nanizana in utemeljena osnovna vodila podnebju prijaznejše prehrane, pri čemer je odločitev za hrano večinoma rastlinskega izvora tisti ukrep, s katerim lahko posameznik največ prispeva k blaženju podnebnih sprememb. V pomoč pri prvih korakih do podnebju prijaznejšega prehranjevanja je v vodniku opisano, kako se s tako hrano oskrbeti. Poleg tradicionalnih že znanih načinov, kot na primer s pridelavo na lastnem ali skupnostnem vrtu, so predstavljeni v zadnjih letih vse bolj uveljavljeni novi modeli prodaje kmetijskih pridelkov, kot je skupnostno naročanje, ter posebne oblike povezovanja med kmetijskimi pridelovalci in potrošniki v obliki partnerskega kmetijstva.

Uvajanje sprememb v načinu prehranjevanja za vsakogar predstavlja svojevrsten izziv in v splošnem spremembe lažje uvedemo, če pri tem nismo sami. V vodniku so zato zbrane različne pobude – od izzivov, ki nas spodbujajo k manjši potrošnji živil živalskega izvora, do obeleževanja posebnih dni, namenjenih ozaveščanju o pravični trgovini ali problematiki zavržene hrane. Izpostavljeno je tudi, da lahko z organizacijo bolj trajnostnih družabnih srečanjih k podnebju in zdravju prijaznejšim prehranskim odločitvam spodbudimo marsikoga v naši okolici. Ker pa trajnostnega prehranskega sistema ne bo moč doseči brez sprememb na sistemski ravni, ne smemo spregledati pomena aktivnega državljanstva.

Kako se prehranjevati na podnebju prijaznejši način – video recept

V sodelovanju z Ano Žontar Kristanc (Anina kuhinja) smo pripravili prvi video recept, v katerem Ana pripravi veganske polnjene paprike v paradižnikovi omaki. Priprava je preprosta, zato nimamo izgovorov, da se je ne bi lotili, pa še nekaj dobrega naredimo za okolje in za vse nas. Tradicionalna slovenska jed je v rastlinski preobleki še posebej primerna v poletnem času, ko je paprik v izobilju – sezonska hrana je poleg tega tudi najbolj zdrava, sveža in okusnejša, pa še na sosednji ekološki kmetiji jo lahko kupimo. Z vidika podnebja in našega zdravja pa je zelo pomembno, da je hrana, ki jo pripravljamo tudi rastlinskega izvora.

Hrana rastlinskega izvora ima namreč v primerjavi s hrano živalskega izvora (meso in mleko) veliko manjši ogljični odtis, saj predstavlja živinoreja največji vir izpustov toplogrednih plinov v kmetijstvu. Poleg tega velik del živinske krme prihaja iz držav, kjer zaradi njene pridelave izsekavajo tropske gozdove, ki so najpomembnejši ponor CO2. Živinoreja (predvsem industrijska) je odgovorna tudi za slabšanje kakovosti voda in tal ter ima ključno vlogo pri zmanjševanju biotske raznovrstnosti.

Pridelava hrane rastlinskega izvora za enako količino kalorij zahteva manj kmetijskih površin, saj ne potrebujemo pašnikov in obdelovalnih površin za pridelavo krme. Usmeritev poljedelstva v pridelavo rastlinske hrane (sadja in zelenjave) za ljudi tako pomembno prispeva tudi k izboljšanju stopnje prehranske samooskrbe države.

Prav tako ne smemo pozabiti na pomembne zdravstvene vidike prehranjevanja z višjim deležem hrane rastlinskega izvora. Sodobne prehranske smernice v izogib kroničnim nenalezljivim boleznim (bolezni srca in ožilja, rak, sladkorna bolezen …) priporočajo usmeritev v potrošnjo več hrane rastlinskega izvora, predvsem stročnic, žitaric in zelenjave, ter zmanjšanje potrošnje izdelkov živalskega izvora (mesa in mlečnih izdelkov).

 

 

O projektu

V okviru projekta bomo pripravili poročilo o vplivu trenutno netrajnostnih vzorcev prehranjevanja na podnebje, (ne)trajnosti prehranjevalnih navad Slovencev in nizkoogljičnih alternativah za prehranske odločitve posameznikov, izvedli spremljajoča predavanja o vplivu prehranskega sistema na podnebje ter 3 dogodke. Glavni namen dogodkov je ozaveščanje o bolj trajnostni pridelavi in uživanju hrane, vse skozi prizmo priprave rastlinske hrane. Poleg priprave oziroma preizkušanja rastlinske hrane bo čas dogodka namenjen skupinski razpravi o nekaterih vidikih veganstva / trajnosti prehranskih sistemov itd., ki vodijo k potrebnim spremembam življenjskega sloga posameznikov. Osnova za razpravo bo pripravljeno poročilo. Konec avgusta bomo izdali tudi kuharsko knjižico, v kateri bodo povzeti najbolj priljubljeni recepti z dogodkov.

V sklopu projekta bomo v sodelovanju z Ano Žontar Kristanc (Anina kuhinja) pripravili tudi 2 video recepta in en spletni recept, v katerih bo na inovativen način predstavljena priprava rastlinske hrane.


Trajanje projekta: Projekt poteka od 1. 1. 2021 do 15. 10. 2021

Kontakt: Nika Tavčar, vodja projektov, nika@umanotera.org

Projekt podpirata ProVeg International, Vegfund