Predsedovanje Slovenije Svetu EU 2021

Slovenija je julija 2021 že drugič prevzela predsedovanje Svetu EU, pomembno zakonodajno in politično vodstveno odgovornost, pri čemer bo nadgrajevala trenutno portugalsko in predhodno nemško predsedovanje.

Umanotera je v sodelovanju z Evropskim okoljskim uradom (European Environmental Bureau – EEB), evropsko okoljsko mrežo nevladnih organizacij, ki združuje več kot 160 NVO, pripravila Deset zelenih testov za slovensko predsedstvo ter Memorandum slovenskemu predsedovanju EU.

Po koncu predsedovanja smo sodelovali tudi pri pripravi ocene slovenskega predsedovanja Svetu EU. Pri oceni ne gre za splošno politično oceno uspešnosti predsedovanja, prav tako to ni ocena slovenske politične ali okoljske situacije na nacionalni ravni ali notranjih politik Slovenije, razen v omejeni meri, kolikor so te povezane z vlogo Slovenije pri uspešnem ali neuspešnem dajanju zgleda. Tako npr. ne ocenjujemo vloge predsedstva pri zunanjepolitičnih vprašanjih, notranjih varnostnih vprašanjih ali migracijskih politikah, razen v kolikor imajo ta teme neposreden vpliv na okolje. Po drugi strani pa ocena ni omejena na aktivnosti in rezultate Sveta za okolje, temveč zajema vse sestave Sveta EU v meri, v kateri se te ukvarjajo s temami, ki vplivajo na okolje, pa tudi Evropski svet, ki formalno ni v okviru odgovornosti slovenskega predsedstva, vendar ima v njem predsedstvo pomembno vlogo. Naša ocena temelji na Desetih zelenih testih, ki smo jih predstavili slovenski vladi ob začetku njenega predsedovanja 1. julija 2021.

Slovenija je Svetu EU predsedovala ob koncu drugega leta evropskega zelenega dogovora in je imela veliko odgovornost, da pripomore k oblikovanju evropskega zelenega dogovora kot transformativnega programa, kakršen je bil obljubljen in kakršen bi moral biti. Soočati se je morala s stalnim izzivom spopadanja s pandemijo bolezni Covid 19 in s krizo, povezano s cenami goriva, obenem pa si prizadevati za napredek na področju okolja.

Glede uspešnosti slovenskega predsedovanja glede na Deset zelenih testov smo po posameznih področjih prišli do naslednjih ugotovitev:

Celotno oceno si lahko preberete v dokumentu Ocena Evropskega Okoljskega urada (EEB) glede uspešnosti slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije na področju okolja >>>.

Deset zelenih testov vključuje zakonodajne in ostale pobude tako iz evropskega zelenega dogovora kot iz širših političnih in zakonodajnih okvirov, mednarodno dimenzijo ter primere, kjer lahko Slovenija s svojim zgledom predstavlja navdih za ostale države. Napredek, ki ga je treba doseči v času slovenskega predsedovanja je povzet in obrazložen v EEB-jevem memorandumu slovenskemu predsedovanju EU. S tem strokovnim pogledom na trenutne naloge okoljske politike v Evropski uniji, Evropski okoljski urad (EEB) Slovenijo spodbuja, da ambiciozno vodi predsedovanje.

Deset zelenih testov predstavlja vizijo civilne družbe o tem, kaj bi predstavljalo potreben uspeh slovenskega predsedstva v kontekstu izzivov, s katerimi se soočata naš planet in družba.

Upati je, da bo s slovenskim predsedovanjem Svetu EU Evropa v celoti izšla iz koronavirusne krize z močnim občutkom za solidarnost in za boljšo ponovno izgradnjo. Slovenija bo prevzela zelo pomembno zakonodajno in politično vodstveno odgovornost, pri čemer bo nadgrajevala trenutno in predhodno portugalsko in nemško predsedovanje v nemško portugalsko slovenskem triu med julijem 2020 in decembrom 2021.

Posebej pomembni podnebni in okoljski dosjeji vključujejo tudi sveženj »Fit za 55«, ki vsebuje reforme dvanajstih zakonodajnih političnih dokumentov, ter akcijski načrt za ničelno onesnaževanje, ki se osredotoča na vodo, zrak in tla, hkrati pa je del širšega celostnega pristopa in s tem predstavlja tudi obsežen portfelj za upravljanje v okviru predsedovanja. Pomembno odgovornost bo imela Slovenija tudi na področju krožnega gospodarstva, kjer bodo imeli glavno vlogo tekstilna strategija, zakonodajna pobuda za politiko trajnostnih izdelkov ter krožne ekonomije pri politikah, povezanih z biotsko raznovrstnostjo (strategija EU za gozdove, mobilnostni sveženj, uredba TEN-E), ter pri projektu ozelenjevanja evropskega semestra. Nadzorovala bo lahko tudi pripravo končnih verzij strategije za vodik in uredbe o ravnanju z baterijami, kjer naj bi med portugalskim predsedovanjem prišlo do dogovora o »splošnem pristopu«.

Prav tako bo Slovenija med svojim predsedovanjem Svetu vodila EU na ključnih mednarodnih okoljskih in podnebnih forumih – na mednarodnih srečanjih o biotski raznovrstnosti v kitajskem Kunmingu med 11. in 24. oktobrom (še nepotrjeno) s poudarkom na konferenci CBD COP 15, na srečanju podpisnic Kartagenskega protokola o biološki varnosti COP MOP 10, pa tudi na srečanju podpisnic COP MOP 4 v Nagoji; na podnebnem vrhu UNFCCC COP 26 v Glasgowu med 9. in 20. novembrom, ki se mu bodo ponovno pridružile tudi ZDA; na mednarodni konferenci o ravnanju s kemikalijami SAICM ICCM 5 v nemškem Bonnu med 5. in 9. julijem; na sedmem zasedanju (MOP 7) pogodbenic Aarhuške konvencije med 18. in 21. oktobrom v Gruziji; ter na trojnem vrhu pogodbenic COP 15 Basel, COP 10 Rotterdam in COP 10 Stockholm v obdobju med 19. in 30. julijem v švicarski Ženevi.

Dokument »Deset zelenih testov« civilne družbe >>>

Dokument »Memorandum EEB slovenskemu predsedovanju EU« >>>

Dokument Sveženj »Pripravljeni na 55« Ocena EEB >>>

Dokument Glavne zahteve EEB za sveženj »Pripravljeni na 55«: družbeno pravičen sveženj po meri planeta >>>

Ocena Evropskega Okoljskega urada (EEB) glede uspešnosti slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije na področju okolja >>>

Kontakt: Andrej Gnezda, vodja projektov, andrej@umanotera.org