Tretji člen je spletna skupnost državljank in državljanov, ki želimo imeti vpliv na odločitve širšega javnega pomena. Skupnost aktivnih državljanov smo poimenovali po 3. členu naše ustave, ki pravi, da je Slovenija država vseh svojih državljank in državljanov. Država, v kateri ima oblast ljudstvo in kjer se ljudska oblast izvršuje neposredno in z volitvami.

Spletna skupnost Tretji člen je orodje za izvrševanje neposredne demokracije. Njeno poslanstvo je združiti in aktivirati državljane Slovenije, da bi skupaj oblikovali državo in družbo, kakršno si želimo. Da bi se zavzemali za poštenost in socialno pravičnost, varovali našo naravo in okolje ter krepili demokracijo.

Organiziranost v spletnem okolju skupnosti omogoča, da šibke glasove posameznikov učinkovito združimo v močna in vplivna sporočila civilne družbe, ki jih odločevalci ne morejo preslišati. Kampanje so namenjene vplivanju na delo javnih služb in vlade ter velikih podjetij, katerih delovanje zadeva vse nas. Z njimi Tretji člen zahteva odgovornost vplivnih ljudi in organizacij.


Pretekle kampanje

Poziv je podpisalo 6.184 posameznikov, podprlo ga je 98 organizacij.

VSEBINA POZIVA

Poziv Vladi Republike Slovenije:

Podpisani posamezniki in organizacije vlado pozivamo, da v rebalansu proračuna za leto 2014 zagotovi ukinitev škodljivih subvencij v višini vsaj 100 milijonov EUR in s tako privarčevanimi sredstvi ohrani pravice na področju zdravstva, izobraževanja, sociale, kulture in pokojnin.

Priprava rebalansa proračuna za leto 2014 poteka v času globoke in večplastne krize, skrb zbujajočega proračunskega primanjkljaja in naraščajoče zadolženosti, ki počasi, a vztrajno najeda suverenost naše države. Hudi pritiski s strani različnih interesnih skupin, Evropske komisije in mednarodnih posojilodajalcev otežujejo ohranjanje jasnega pogleda na izvorni namen državnega proračuna, ki je financirati delovanje države tako, da bo z udejanjanjem trajnostne razvojne vizije zagotovljena blaginja za vse njene prebivalce.

Iz publikacije Ukinjanje škodljivih subvencij: uravnoteženje javnih financ s trajnostno vizijo, ki jo je objavila Umanotera, je razvidno, da je v letu 2011 znesek škodljivih subvencij v sektorjih energije, transporta in kmetijstva presegel 500 milijonov EUR. Navedene subvencije imajo škodljive učinke na okolje in zdravje ljudi, poleg tega pa prejemnikom subvencij pošiljajo napačen signal, da lahko še naprej odlašajo s prepotrebnim trajnostnim prestrukturiranjem, kar zmanjšuje njihovo konkurenčnost in dolgoročno možnost preživetja.

Vsako leto davkoplačevalci npr. plačamo 40 milijonov EUR za subvencioniranje cene dizel goriva domačim in tujim avtoprevoznikom (ki uničujejo naše ceste in onesnažujejo zrak, zaradi česar nam grozi kazen Evropske unije) in 9,5 milijonov EUR za fitofarmacevtska sredstva (umetna gnojila in pesticide, ki zastrupljajo našo hrano, prst in podtalnico ter zvišujejo zdravstvene izdatke). Zaradi prenizkih koncesnin za gospodarjenje z državnim gozdom naša država vsako leto izgubi 22–25 milijonov EUR. Seznam takšnih subvencij je dolg.

S postopno ukinitvijo škodljivih subvencij je mogoče ustvariti več stomilijonske prihranke v državnem proračunu, ki bodo imeli pozitivne posledice na okolje in obenem spodbudili trajnostno prestrukturiranje slovenskega gospodarstva. Ukinitev škodljivih subvencij je konstruktiven varčevalni ukrep, ki hkrati prispeva k udejanjanju trajnostnega razvoja in blaginji za vse – kot takšnega sta ga za doseganje svojih strateških ciljev prepoznali tudi Evropska unija in OECD.

Od Vlade pričakujemo, da bo v procesu priprave rebalansa proračuna za leto 2014 svoj mandat zastavila za zagotavljanje javnega interesa in bo z načrtovanjem proračunske porabe, pa tudi varčevalnih ukrepov, odgovorila na temeljne izzive sedanjega časa in potrebe prihodnjih generacij. Pričakujemo tudi, da bo Vlada v letu 2014 po zgledu vrste uspešnih držav pripravila program celovite dolgoročne zelene proračunske reforme. Zgledi vrste uspešnih evropskih držav kažejo, da takšna reforma ustvarja nova delovna mesta ter ob konsolidaciji javnih financ spodbuja razvoj bolj učinkovitega in okolju prijaznega gospodarstva.

V Ljubljani, 16. september 2013

 

Poročilo Zelena proračunska reforma za Slovenijo: odzivanje na krizo s trajnostno vizijo (Umanotera, 2013) je dostopno na tej povezavi.

Poziv je podpisalo 9.479 posameznikov, podprlo ga je 64 organizacij.

VSEBINA POZIVA

Poziv ministru za kmetijstvo in okolje:

Pozivamo vas, da preprečite uvrstitev zavarovanih vrst ptic med lovno divjad in da se zavzamete za odpravo lova ptic za zabavo.

Aktualna pobuda za spremembo lovske zakonodaje vključuje dodajanje osmih zavarovanih vrst ptic na seznam lovne divjadi. Med predlaganimi vrstami je pet v Sloveniji ogroženih gnezdilk! Lov nanje bi ogrozil obstoj teh vrst v Sloveniji in je ekološko nesprejemljiv.

V Sloveniji lovci vsako leto ustrelijo več kot 40 000 ptic! Jerebica, fazan in mlakarica nikomur ne povzročajo nič žalega niti ne povzročajo gospodarske škode. Te ptice ustrelijo zgolj zaradi zabave in osebnega okoriščanja, kar za sodobno družbo ne sme biti sprejemljivo opravičilo.

Lov na ptice na žalost še vedno poteka v vseh evropskih državah, tragične razsežnosti pa dosega na območju Sredozemlja in držav ob obalah Jadranskega morja. Zgolj v državah jugovzhodne Evrope lovci vsako leto ubijejo več kot 2 milijona ptic! Posebno ranljive so ptice selivke, ki med naporno, več tisoč kilometrov dolgo, potjo obupano iščejo mirna in varna postajališča, kjer se lahko nahranijo in odpočijejo.

Pridružite se pozivu, da Slovenija postane oaza miru za ptice selivke, svetovne popotnike, in podprite zaščito ogroženih vrst ptic!

V Sloveniji gnezdi le še 15 parov kozic. Ali pri nas niso več dobrodošle?

Ruševec je najbolj veličastna ptica in simbol našega visokogorja. Da bi ga varovali in občudovali, ne potrebujemo orožja.

Sloke, izčrpane po dolgi selitveni poti, obupano iščejo miren in varen postanek, da se nahranijo in odpočijejo. Jim bomo odrekli gostoljubje?


Seznam predlaganih vrst za uvrstitev med divjad:

  • Jerebica (Perdix perdix), naravna populacija, v Sloveniji kritično ogrožena in zavarovana, v Evropi močno upada
  • Kozica (Gallinago gallinago), v Sloveniji kritično ogrožena in zavarovana, v Evropi upada
  • Sloka (Scolopax rusticola), v Sloveniji močno ogrožena in zavarovana, v Evropi upada
  • Kreheljc (Anas crecca), v Sloveniji močno ogrožena in zavarovana
  • Ruševec (Lyrurus tetrix), v Sloveniji ranljiva in zavarovana, po evropski Direktivi o pticah v Sloveniji ne more biti lovna divjad, v Evropi stabilna po velikem upadu v preteklosti
  • Liska (Fulica atra), v Sloveniji zavarovana vrsta
  • Grivar (Columba palumbus), v Sloveniji zavarovana vrsta
  • Kormoran (Phalacrocorax carbo), v Sloveniji zavarovana, po evropski Direktivi o pticah v EU ne more biti lovna divjad

Poziv za zeleni razvojni preboj z 10.358 podpisi posameznikov in seznamom 195 organizacij, podjetij, občin, združenj in agencij, ki so se pozivu pridružile, je bil konec april 2013 predan premierki Alenki Bratušek.

Kaj smo dosegli s kampanjo, ki je trajala dobrih 6 mesecev?

  • Zeleni razvojni preboj se je v družbi uveljavil kot pozitivna vizija razvoja za Slovenijo in bil deležen velike pozornosti medijev.
  • V osnutku izhodišč za Strategijo razvoja Slovenije je področje »Zeleno« uvrščeno kot eno od petih prednostih področij.
  • S predlogom sedmih programov zelenega razvojnega preboja smo konstruktivno prispevali k iskanju rešitve za dolgoročni izhod iz krize.
  • Pozornost javnosti smo usmerili na primere dobrih praks v podjetjih, občinah, itd., kjer programi zelenega razvojnega preboja že živijo. Predvsem je to dragoceno v procesu regionalnega razvojnega načrtovanja za novo finančno perspektivo.
  • Sinergijski gospodarski, socialni in okoljski učinki programov zelenega razvojnega preboja so prepoznani in odločevalci jih ne bi smeli več spregledati.

Upanje za zeleni razvojni preboj je zdaj v največji meri usmerjeno v družbeno podrast: napredna podjetja, organizacije in občine, ki v čedalje večjem številu prepoznavajo vitalnost njegovih programov.

VSEBINA POZIVA

Poziv Vladi Republike Slovenije:

Ne pomnimo časov, ko so bili izzivi tako obsežni, kot tudi ne časov, ko so bili tako zelo večplastni.

V teh prelomnih časih poteka priprava Strategije razvoja Slovenije, ki bo določila smer razvoja naše države za obdobje 2014-2020 in namensko porabo več milijard evrov iz evropskih skladov. To bodo v prihodnjih letih naša edina razpoložljiva sveža razvojna sredstva. Strategija mora odgovoriti na temeljne izzive sedanjega časa in potrebe prihodnjih generacij.

Od vlade pričakujemo, da bo novo strategijo usmerila v zeleni razvojni preboj in s tem Sloveniji omogočila, da polno izkoristi svoje potenciale in strateške razvojne priložnosti. Strategija naj vključuje vitalne programe na sedmih družbeno pomembnih področjih: (1) prehranska samooskrba, (2) vrednostna veriga lesa, (3) energetska prenova stavb, (4) prehod na obnovljive vire energije, (5) posodobitev železniškega omrežja in javnega prevoza, (6) učinkovita raba naravnih virov in (7) zeleni turizem.

Svet se poleg gospodarsko-finančne krize sooča z obsežnimi in večplastnimi novimi izzivi: naraščajočimi cenami in čedalje ostrejšo tekmo za hrano, energente, surovine in vodo ter z vedno bolj očitnimi podnebnimi spremembami. Izhodiščno stanje Slovenije za prihodnost ni dobro: imamo nizko stopnjo prehranske samooskrbe, smo na evropskem dnu po energetski in snovni učinkovitosti, prebivalstvo se stara, slovenske družine za osnovne življenjske potrebe – hrano, energijo in prevoz – namenijo čedalje večji delež družinskega proračuna.

Zato je pred našo družbo naloga, ki bi bila lahko strašljiva, če v njej ne bi bili sposobni razbrati naših velikih priložnosti. Programi zelenega razvojnega preboja so usmerjeni v rešitve in omogočajo dolgoročni izhod iz krize. Odzivajo se na strateške priložnosti ter izhajajo iz domačih človeških in naravnih virov. Zmanjšujejo odvisnost od uvožene hrane in nafte. Prinašajo regionalno uravnotežen razvojni zagon v mesta in na podeželje. Podpirajo doseganje mednarodno sprejetih podnebnih ciljev. Ustvarjajo nova delovna mesta z višjo dodano vrednostjo in spodbujajo inovativne rešitve. Podajajo pozitivno vizijo in imajo velik potencial za doseganje visoke stopnje družbenega soglasja.

Prehranska samooskrba s poudarkom na ekološki pridelavi nam bo zagotovila dolgoročno oskrbo z varno, kakovostno in zdravo hrano po dostopnih cenah. Omogočila bo delovna mesta, revitalizacijo kmetijstva in podeželja ter dvig kakovosti življenja.

Vzpostavitev vrednostne verige predelave lesa temelji na povečanju dodane vrednosti naše strateške obnovljive dobrine. Z obuditvijo lesno-predelovalne industrije lahko povečamo konkurenčnost gospodarstva in zagotovimo nova kakovostna delovna mesta.

Energetska prenova stavb nam bo prinesla dolgoročne energetske in finančne prihranke, nova delovna mesta ter prispevala k oživitvi gradbenega sektorja.

Prehod na obnovljive vire energije bo zagotovil dolgoročno energetsko varnost brez izčrpavanja naravnih virov. Dvignil bo konkurenčnost našega gospodarstva in s spodbujanjem domačih tehnologij ustvaril nova delovna mesta. Prebivalcem bo omogočil oskrbo z energijo po dostopnih cenah.

Posodobitev železniškega omrežja in javnega prevoza nam bo zagotovila večjo prometno varnost in cenovno sprejemljivo mobilnost, dostopno za vse, ob manjši obremenitvi okolja.

Učinkovita raba naravnih virov je naša neizkoriščena priložnost za finančne prihranke, dvig konkurenčnosti gospodarstva, nove poslovne priložnosti in delovna mesta ter za zmanjšanje škodljivih vplivov na okolje.

Zeleni turizem lahko postane nosilec decentraliziranega razvoja naše države. Ima potencial za ustvarjanje kakovostnih lokalnih delovnih mest in dodajanje vrednosti malemu gospodarstvu ter naravni in kulturni dediščini.

Programi zelenega razvojnega preboja so skladni s strateškimi usmeritvami Evropske unije do leta 2020. Povezani s komplementarnima področjema socialne države ter gospodarstva, temelječega na znanju in inovacijah, vpenjajo zeleni razvoj v celovito vizijo pametnega, trajnostnega in vključujočega razvoja EU.

Slovenija bo imela v obdobju 2014 – 2020 možnost pridobiti več milijard evrov namenskih razvojnih sredstev iz evropskih skladov. To bodo v prihodnjih letih naša edina razpoložljiva sveža razvojna sredstva. Kako jih bomo uporabili, pa bo določila Strategija razvoja Slovenije. Pomembnost tega dokumenta kliče po transparentnem in vključujočem procesu priprave ter potrjuje legitimno pravico civilne družbe, da od vlade zahteva, da ta sredstva odgovorno nameni za dolgoročno družbeno koristne razvojne programe.

Smo v zgodovinskem trenutku odločitve o usodi Slovenije. Vsi si želimo, da bi stopila na pot preobrazbe v napredno in uspešno družbo. Vlada pa to lahko uresniči. Potrebujemo voditelje, ki bodo s strateško usmeritvijo v zeleni razvojni preboj pokazali odprtost in dolgoročno pozitivno vizijo.

V Ljubljani, 25. oktober 2012

Poziv je podpisalo 3.081 posameznikov, podprlo ga je 15 organizacij.

Kljub odklonilnemu mnenju javnosti, na katerega smo opozorili s predajo več kot 3000 podpisov pod poziv za moratorij na odstrel volkov in s številnimi elektronskimi sporočili, ki smo jih pošiljali ministru za kmetijstvo Francu Bogoviču, je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje 28.09.2012 s sprejetjem Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave v sezoni 2012/2013 dovolilo odstrel 8 volkov. Kvota je bila manjša od prvotnega predloga 10 živali, kar je bila slaba tolažba za 8 volkov, ki so bili odstreljeni v manj kot mesecu dni.

Pravni strokovnjaki iz naravovarstvenih vrst so že dlje časa opozarjali na nepravilnosti postopka sprejemanja Pravilnika in neskladnost slovenske zakonodaje z evropsko Direktivo sveta o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst. S tem v zvezi so v avgustu 2012 tri nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu na področju varovanja okolja, na Ustavno sodišče vložile pobudo za presojo ustavnosti Pravilnika. Ustavno sodišče je pobudo zavrnilo z utemeljitvijo, da vlagatelji niso izkazali pravnega interesa.

Na nepravilnosti pri sprejemanju kvote odstrela je postala pozorna tudi Evropska komisija, ki je na Slovenijo naslovila zahtevo po pojasnilih v zvezi z ohranjanjem ugodnega statusa volkov v Sloveniji in odprla tako imenovani pilot, ki se lahko spremeni tudi v sodni postopek proti Sloveniji. Poleg Ministrstva za kmetijstvo in okolje, ki se je odzvalo z uradnim odgovorom, so neodvisna mnenja Evropski komisiji poslali tudi naravovarstveni strokovnjaki in študenti Pravne fakultete, ki so pravno zaščito volkov obravnavali v okviru Okoljske pravne klinike.

VSEBINA POZIVA

Poziv ministru za kmetijstvo in okolje Francu Bogoviču:

V skrbi za ohranitev in dobrobit slovenskih volkov vas pozivamo, da sprejmete moratorij na odstrel volkov za načrtovalsko obdobje 2012/2013.

Prav tako vas pozivamo, da nemudoma sprejmete Akcijski načrt upravljanja populacije volka v Sloveniji.

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje pripravlja načrt odstrela volkov in medvedov za načrtovalsko obdobje 2012/2013. V njem predlaga odstrel 10-ih volkov. Tolikšen odstrel volkov je povsem nesprejemljiv, saj je po podatkih študije SloWolf v Sloveniji le od 32 do 43 živali. Še lansko leto so populacijo volkov ocenjevali na 70 do 100 živali. Kljub objektivno ugotovljenemu bistveno manjšemu številu volkov ministrstvo predlaga praktično isti odstrel kot lani. Za stabilnost populacije volkov je to katastrofalno. Naše ravnanje z vrsto, ki je v EU prioritetno zavarovana, je naravovarstveno škodljivo in moralno-etično nesprejemljivo.

Od ministra za kmetijstvo in okolje Franca Bogoviča zato zahtevamo, da sprejme moratorij na odstrel volkov za načrtovalsko obdobje 2012/2013.

Dosedanji odstrel volkov se je izkazal za popolnoma neučinkovitega za preprečevanje škod na domačih živalih tako v Sloveniji kot v drugih državah. Kljub nadpovprečno visokemu zakonitem odstrelu pri nas še vedno prihaja tudi do krivolova. V Sloveniji moramo zato nemudoma vzpostaviti sistem varstvenega upravljanja volka in s tem povečati možnosti za njegovo dolgoročno ohranitev ob čim manjšem številu konfliktov med volkovi in ljudmi.

Zato od ministra Bogoviča zahtevamo tudi takojšnje sprejetje že pripravljenega Akcijskega načrta upravljanja populacije volka v Sloveniji. V njem so opredeljeni ukrepi za spremljanje in raziskovanje populacije volkov, ustrezno varovanje domačih živali za zmanjševanje škod, izobraževanje, informiranje, vključevanje javnosti in čezmejno sodelovanje pri upravljanju volka.

Potem ko je prejšnji teden izginila alfa volkulja Tonka in so odstrelili mlado Tio, je Zavod za gozdove sklenil, da na območjih, ki jih upravljajo, drugo leto odstrela volkov ne bodo izvajali, četudi bi predpisi to dovoljevali. Življenje volkov v petih državnih loviščih bo naslednje leto varnejše. A volkovi se žal ne spoznajo na katastrske meje.

Minister Bogovič, sprejmite moratorij na odstrel volkov tudi vi in ne dopustite, da te čudovite živali trpijo in umirajo zaradi našega neodgovornega poseganja v njihovo svobodo!

Datum objave: 26.9. 2012

Poziv je podpisalo 2.128 posameznikov, podprlo ga je 12 organizacij.

VSEBINA POZIVA

Poziv slovenski vladi, ministrom, pristojnim za prostor, okolje in promet ter državnemu zboru:

Pozivamo vas, da preprečite nenadzorovano razprodajo slovenske krajine ter omejite škodljive družbene, okoljske in prometno-varnostne učinke poplave oglasnih veleplakatov. Pozivamo vas, da preglasite interes kapitala ter sprejmete jasne in celovite ukrepe za ustavitev poplave oglaševanja izven mest.

Slovenija doživlja poplavo oglasnih veleplakatov. Nihče pravzaprav ne ve, koliko jih je – ocene se gibljejo med 7.000 in 10.000 plakati. A to število kljub nasičenosti in vedno večjemu odporu javnosti še naprej nebrzdano raste.

Naraščanje števila veleplakatov temeljito spreminja podobo slovenskega podeželja. V naši krajini ne prevladujejo več kozolci, gnezda štorkelj ali pogledi na vršace. Našo pokrajino vse bolj opredeljujejo vsiljiva oglasna sporočila, kot bi živeli v deželi nebrzdanega potrošništva in ne v državi aktivnih državljanov, kjer je javni interes pomembnejši od partikularnih interesov kapitala.

Poplava plakatov ima številne negativne učinke na kakovost življenjskega okolja.

Oglasne konstrukcije posegajo v javni prostor in si prilaščajo neprecenljive javne dobrine, kot je neoviran pogled na krajino. Njihove agresivne postavitve ogrožajo prometno varnost. Umetno osvetljeni plakati svetlobno onesnažujejo tudi ponoči, povzročajo nepotrebno porabo električne energije ter škodljivo vplivajo na številne živalske vrste. Razprodana krajina je vedno večja ovira tudi turizmu, katerega glavna vrednota je ravno čisto, neokrnjeno naravno okolje.

Slovenska država se je doslej uklanjala interesu oglaševanja. Oglasno poplavo dopušča z razdrobljeno in pomanjkljivo zakonodajo, katere izvajanje je praktično nemogoče nadzirati.

V imenu državljanov Slovenije vas pozivamo, da zaustavite poplavo oglaševanja.

Zahtevamo, da javni interes postavite pred zasebnega.

Zahtevamo, da pripravite in sprejmete vse potrebne ukrepe za ustavitev poplave oglaševanja izven mest.

Datum objave: 26.3. 2012

Poziv je podpisalo 5.071 posameznikov, podprlo ga je 34 organizacij.

Ozadje

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih je bil kljub odklonilnemu mnenju strokovne javnosti, nasprotovanju civilne družbe, mnenju Komisije za preprečevanje korupcije o izraziti korupcijski izpostavljenosti in odložilnemu vetu Državnega sveta sprejet po skrajšanem postopku in stopi v veljavo 15.8.2012.

Zaradi skrajšanega postopka je prišlo do popolne izključitve sodelovanja strokovne in širše javnosti v procesu priprave in sprejemanja novele zakona. To je v nasprotju s Konvencijo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah. Vsebina zakona je v nasprotju z Ustavo RS, ki v 71. členu nalaga posebno varstvo kmetijskih zemljišč. Pobuda Ustavnemu sodišču za presojo ustavnosti spornega zakona je bila vložena 20.8.2012.

VSEBINA POZIVA

Poziv poslancem Državnega zbora:

Pozivamo vas, da zavarujete prehransko varnost prebivalcev Slovenije, tako da:

– zavrnete zahtevo po skrajšanem postopku obravnave predloga Zakona o spremembah zakona o kmetijskih zemljiščih, ki ukinja nadomestilo za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč;

– zavrnete predlagani Zakon o spremembah zakona o kmetijskih zemljiščih;

– omogočite pripravo strokovno utemeljenih sprememb sedanjega Zakona o kmetijskih zemljiščih, podprto z javno razpravo.

Rodovitna tla so neobnovljiv naravni vir, ki je osnova za prehransko varnost države in njenih prebivalcev. Zato so kmetijska zemljišča v svetovnem merilu postala ena najbolj zaželenih strateških dobrin. Stanje v Sloveniji na tem področju je skrb vzbujajoče. Slovenija ima najmanj kmetijskih zemljišč na prebivalca med evropskimi državami. Najkakovostnejših zemljišč – njiv in vrtov – pa celo manj kot 40 % evropskega povprečja. Še bolj zaskrbljujoč je trend pozidave: pozidamo približno 7 ha kmetijskih zemljišč na dan, to je za eno povprečno veliko slovensko kmetijo!

Ohranitev oziroma povečanje obsega najkakovostnejših kmetijskih zemljišč je osnovni pogoj za izboljšanje izjemno nizke stopnje prehranske samooskrbe in za zavarovanje prehranske varnosti sedanjih in prihodnjih rodov, k čemur so se v svojih volilnih programih izrecno zavezale skoraj vse parlamentarne stranke.

Nadomestilo za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, ki ga predpisuje veljavni Zakon o kmetijskih zemljiščih, je edino orodje za zavarovanje kmetijskih zemljišč pred nenadzorovano pozidavo in s tem nepovratnim uničenjem. V parlamentarno obravnavo pa je bil vložen predlog zakona, ki prav to nadomestilo ukinja.

Zakon o kmetijskih zemljiščih potrebuje izboljšave. Vendar predlog njegovih sprememb, ki ga je podpisalo 40 poslancev, njegovih slabosti ne popravlja, temveč zgolj izničuje varovanje kmetijskih zemljišč. Pripraviti je treba kakovostne, strokovno utemeljene spremembe zakona, pri čemer naj sodelujejo strokovnjaki, lokalne skupnosti in nevladne organizacije. Poglavitni cilj spremembe zakona naj bo ohranjanje oziroma povečanje obsega najkakovostnejših kmetijskih zemljišč.

V imenu prebivalcev Slovenije in prihodnjih generacij vas pozivamo, da zavarujete kmetijska zemljišča pred nadaljnjim krčenjem in pozidavo.

Zahtevamo, da javni interes postavite pred zasebnega in zavarujete prehransko varnost Slovenije.

Zahtevamo, da upoštevate 71. člen ustave, ki nalaga posebno varstvo kmetijskih zemljišč.

Zahtevamo, da zavrnete tako skrajšani postopek za sprejem zakona kot sam predlog zakona, ki ukinja varovanje kmetijskih zemljišč.

Datum objave: 7.6. 2012

Poziv je podpisalo 1.963 posameznikov.

Ozadje

Poslanci Državnega zbora so na izredni seji 18.7.2012 sprejeli zakon o državnem poroštvu v višini 440 milijonov evrov za posojilo, ki ga Termoelektrarna Šoštanj najame pri Evropski investicijski banki za projekt TEŠ 6. Pred dokončno odobritvijo poroštva je moral investitor izpolniti še nekaj pogojev, a gradnja spornega energetskega objekta se je nadaljevala. Odločanje o državnem poroštvu, ki je bila prva nedvoumna politična zelena luč projektu, je sicer trajalo več kot 6 mesecev, vendar dela na gradbišču s strani vlade niso bila nikoli zaustavljena, tako da so stroški nenehno naraščali in krepili sporni argument, da je projekt predaleč, da bi ga bilo smotrno zaustaviti.

Vlada nekajmesečnega obdobja odločanja ni izkoristila za pripravo nacionalnega energetskega programa. Odločitev o največji investiciji na področju energetike v samostojni Sloveniji je bila sprejeta brez izdelane energetske strategije.

Državni zbor in vlada so tako preslišali poziv civilne družbe k etični odločitvi o TEŠ6 ter poročilo komisije za preprečevanje korupcije, ki je opozarjalo na koruptivne elemente projekta. Prav tako so zamižali pred dejstvom, da je projekt TEŠ6 preiskoval Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) in da sta bili nerazrešeni dve prijavi zaradi kršenja evropskih direktiv pri Evropski komisiji.

VSEBINA POZIVA

Poziv Državnemu zboru, Vladi, predsednikom parlamentarnih strank in vodjem poslanskih skupin Državnega zbora:

Kot aktivni državljani Slovenije vas v skrbi za energetsko učinkovito, zdravju in okolju prijazno ter gospodarsko napredno prihodnost Slovenije pozivamo:

Nemudoma pripravite in sprejmite zakon o šestmesečnem moratoriju na vse aktivnosti in odločanje o projektu TEŠ 6.

V času moratorija ustanovite etično razsodišče, ki naj na transparenten in celovit način ovrednoti projekt z vidika ekonomske, okoljske, družbene ter medgeneracijske sprejemljivosti, vlada pa naj njegove razsodbe upošteva.

Pozivamo vas, da vlada nemudoma zaustavi dela na gradbišču TEŠ 6 in s tem prepreči povečevanje stroškov projekta, ki nima nedvoumne politične zelene luči.
Zahtevamo, da vlada v času moratorija pripravi trajnostni energetski scenarij in ga obravnava kot enakovredno alternativo razvoja slovenske energetike.

Pred novo vlado je pomembna in odgovorna odločitev o usodi projekta TEŠ 6. S sprejetjem odločitve bo vlada prevzela dolgoročno odgovornost za doseganje ciljev energetske in podnebne politike, za javne finance in življenjsko okolje ter zdravje državljank in državljanov Slovenije. Takšna odločitev ne sme biti sprejeta nepremišljeno.

Projekt z daljnosežnimi gospodarskimi, okoljskimi, socialnimi in zdravstvenimi posledicami v veliki meri opredeljuje smer razvoja Slovenije v naslednjih desetletjih, kljub temu pa je že od samega začetka voden brez sodelovanja javnosti, netransparentno in po načelu izvršenih dejstev. Cena investicije je narasla s 600 milijonov na več kot 1,3 milijarde evrov, za skoraj tretjino te vsote naj bi jamčila država oziroma slovenski davkoplačevalci. Številna finančna in tehnološka tveganja pa sploh še niso bila ovrednotena. Izvedba projekta TEŠ 6 bi onemogočila doseganje srednjeročnih in dolgoročnih podnebnih ciljev, ki se jim je Slovenija zavezala kot članica EU.

Dosedanje izvajanje projekta TEŠ 6 spremljajo številne pomanjkljivosti in nepravilnosti, ki jih preiskuje Komisija za preprečevanje korupcije, zaradi kršitve Evropskih direktiv 2004/17/ES in 2009/31/ES je vložena pritožba pri Evropski komisiji.

Kljub številnim tveganjem projekt drvi naprej, stroški se povečujejo, nadaljuje se izsiljevanje z argumentom, da je projekt že predaleč, da bi ga bilo smiselno prekiniti. Ni res. Za zaustavitev slabe investicije ni nikoli prepozno.

Kampanja za etično presojo projekta TEŠ 6 je pobuda raznolike skupine organizacij in posameznikov, ki so se združili v pozivu odločevalcem, naj ravnajo kot dober gospodar in zastopnik javnega interesa.

Podprite poziv in ga razširite med svoje prijatelje! Naši glasovi so naša moč.

Datum objave: 25.1.2012


O skupnosti Tretji člen

Tretji člen je spletna skupnost državljank in državljanov, ki želimo imeti vpliv na odločitve širšega javnega pomena.

Skupnost aktivnih državljanov smo poimenovali po 3. členu naše ustave, ki pravi, da je Slovenija država vseh svojih državljank in državljanov. Država, v kateri ima oblast ljudstvo in kjer se ljudska oblast izvršuje neposredno in z volitvami.

3. člen Ustave Republike Slovenije:
Slovenija je država vseh svojih državljank in državljanov, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe. V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno.

Spletna skupnost Tretji člen je orodje za izvrševanje neposredne demokracije. Njeno poslanstvo je združiti in aktivirati državljane Slovenije, da bi skupaj oblikovali državo in družbo, kakršno si želimo. Da bi se zavzemali za poštenost in socialno pravičnost, varovali našo naravo in okolje ter krepili demokracijo.
Tretji člen vsem svojim članom – ne glede na njihovo politično prepričanje, spol, starost, narodno pripadnost, versko in kulturno ozadje ter socialni status – omogoča, da izrazijo svoje mnenje in aktivno vplivajo na pomembne odločitve, ki zadevajo naše družbeno in naravno okolje.

Organiziranost v spletnem okolju nam omogoča, da šibke glasove posameznikov učinkovito združimo v močna in vplivna sporočila civilne družbe, ki jih odločevalci ne morejo preslišati. Naše kampanje so namenjene vplivanju na delo javnih služb in vlade ter velikih podjetij, katerih delovanje zadeva vse nas. Z našimi akcijami zahtevamo odgovornost vplivnih ljudi in organizacij.

Navdihujejo nas dosežki in vpliv, ki so ga že dosegle podobne spletne skupnosti aktivnih državljanov po svetu, npr. 38 Degrees v Veliki Britaniji, GetUp v Avstraliji in globalna skupnost Avaaz, so k sodelovanju v kampanjah o vsebinah, ki so pomembne za njihove člane, pritegnili že več 10 milijonov ljudi in z uspešno izpeljanimi akcijami vplivali na številne pomembne odločitve.

Kako Tretji člen deluje

Izkoriščamo množičnost, interaktivnost in demokratičnost spletnih medijev.

Uredništvo Tretjega člena je majhna podporna ekipa, ki skupaj s člani skupnosti in v sodelovanju s številnimi prostovoljci oblikuje kampanje tako, da se sporočila civilne družbe na najučinkovitejši način prenašajo do odločevalcev: s peticijami, medijskimi kampanjami, lobiranjem, pa tudi z demonstracijami in dogodki. Uredništvo Tretjega člena je aktivnost Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj.

S kampanjami spletna skupnost svoje delovanje prenaša v ‘resnično’ življenje in vpliva na konkretne odločitve o aktualnih družbenih temah.

Odmevnost in učinkovitost kampanj povečujemo s sodelovanjem z mediji. V pripravo kampanj vključujemo neodvisne strokovnjake in nevladne organizacije ter s tem skrbimo za njihovo strokovno utemeljenost.

Izvedbo kampanj podpirajo spletna mesta, kjer člani skupnosti po lastni presoji izražajo podporo posameznim kampanjam.

Uredništvo Tretjega člena je zavezano odgovornosti do članov skupnosti. Prek spletnih strani, družabnih medijev in e-pošte jih obvešča o aktualnih kampanjah in jih poziva k akciji ter poroča o poteku in rezultatih kampanj.

Združeni v vrednotah

Skupnost Tretji člen prepoznava in spoštuje različna stališča svojih članov do aktualnih družbenih vprašanj. Samo vsebine, o katerih skupnost zavzame večinsko enotno stališče, lahko postanejo predmet kampanj. Ne glede na raznolikost stališč pa je skupnost Tretji člen zavezana osnovnim humanističnim vrednotam – prepričanju, da smo vsi najprej ljudje, ki nam je bil dan čut odgovornosti do soljudi, do prihodnjih generacij in do našega planeta.

Neodvisni in odgovorni

Skupnost Tretji člen je neodvisna od političnih in korporativnih interesov. Tretji člen je odgovoren izključno svojim članom.

Naši glasovi so naša moč.