Sporočila za javnost

  • Posodobitev Načrta za okrevanje in odpornost: skupni odziv v sklopu javne obravnave (13. april 2023)
    Organizacije delovne skupine za zeleni razvojni preboj mreže Plan B za Slovenijo in organizacije Mreže za prostor so v sklopu enotedenskega javnega posvetovanja o posodobitvi Načrta za okrevanje in odpornost združile moči in oddale skupne pripombe in predloge na izhodiščna dokumenta za posodobitev načrta: https://bit.ly/414HPg8, https://bit.ly/41AwTqr. Med drugim so izrazile nasprotovanje zmanjšanju obsega nepovratnih sredstev za trajnostno prenovo stavb (za 20 mio evrov), izpostavile nesprejemljivost zamika ukrepov za krepitev in integracijo JPP za leto in pol ter ponovno opozorile na problematičnost predvidenih ogromnih naložb v protipoplavne ukrepe (45 mio evrov nepovratnih in 280 mio evrov povratnih sredstev), ki bodo večinoma temeljili na tradicionalnih gradbenih posegih (betoniranje bregov vodotokov), namesto na sonaravnih pristopih.
  • Okrevajmo pametno (23. februar 2023)
    Umanotera je za članice mreže Plan B za Slovenijo organizirala spletni seminar na temo priprave poglavja REPower in novelacije Načrta za okrevanje in odpornost. Na webinarju so predstavili kontekst, zaradi katerega morajo države članice pripraviti dodatna REPower poglavja in novelirati Načrte za okrevanje in odpornost ter s tem povezana pravila, ki jih trenutno še oblikuje Evropska komisija. Udeleženci so prisluhnili tudi državni sekretarki Tini Seršen (MOPE), ki je predstavila stanje priprave poglavja REPower v Sloveniji.

  • Kako dolgo še bo država zavirala energetski prehod? (21. marec 2022)
    Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec naj nemudoma popravi škodo, ki jo je povzročil razvoju sončne energije v Sloveniji, in preneha zavirati pridobivanje sončne energije v Sloveniji. Nedopustno je, da Eko skladu zmanjka sredstev za podporo, operater omrežja pa zavrača priklope elektrarn na omrežje v času energetske krize in draginje ter ob izjemnem zanimanju gospodinjstev za samooskrbo s sončnimi elektrarnami. Vlada naj zato nemudoma zagotovi vsaj 100 milijonov evrov za spodbude za samooskrbo in nadgradnjo distribucijskih omrežij ter tako omogoči ljudem pridobivanje lastne energije iz obnovljivih virov. Potrebna sredstva lahko vlada brez težav zagotovi iz Podnebnega sklada, kjer je letos na voljo 355 milijonov evrov, denar pa še naprej ostaja neporabljen.
  • “Zeleno” okrevanje EU ovirajo naložbe v fosilna goriva in ogrožanje narave (3. februar 2022)
    Najnovejše poročilo organizacij CAN Europe in CEE Bankwatch Network ugotavlja, da države v 672 milijard evrov vreden sklad EU za okrevanje vključujejo naložbe, ki bodo zelo verjetno škodile okolju in podnebju. Tudi slovenski načrt za okrevanje zaznamujejo premajhne naložbe v obnovljive vire energije in trajnostno mobilnost ter potencialno škodljivi projekti za okolje.

Spletni dogodki

14. september 2023: Letalstvo in subvencije v Evropski uniji

Za preprečitev podnebnega zloma in premik v smeri podnebno pravičnejše družbe je treba rast letalstva ustaviti, trende pa obrniti. Ker hitro rast te škodljive industrije in dejavnosti že desetletja ženejo različne posredne in neposredne subvencije, smo v Umanoteri v sodelovanju z mrežo Stay Grounded organizirali spletni seminar, na katerem so bile predstavljene različne oblike subvencij v letalstvu tako na ravni EU kot nekaterih držav Srednje in Vzhodne Evrope (Slovenija, Madžarska, Poljska). V drugem delu seminarja pa smo razpravljali o tem, kakšne strategije ubrati, da bi omenjene spodbude odpravili.

18. maj 2023: Uporaba načela “da se ne škoduje bistveno” (DNSH)

V maju se je v organizaciji Umanotere odvil dogodek o uporabi načela “da se ne škoduje bistveno” (ang. do no significant harm; DNSH). Namen je bil zainteresirane članice mreže Plan B za Slovenijo, ki jo koordinira Umanotera, seznaniti s tem relativno novim instrumentom Evropske komisije za vrednotenje naložb glede na njihov vpliv na okolje in naravo, seznanitev z nekaterimi dosedanjimi primeri njegove uporabe in razmislek o tem, kako načelo učinkovito uporabljati pri prizadevanjih v prihodnosti.

2. februar 2023: Poglavje REPOWER EU v slovenskem Načrtu za okrevanje in odpornost

Države članice morajo obstoječim Načrtom za okrevanje in odpornost dodati posebno REPOWER poglavje, v katerem bodo opredelile naložbe in reforme na področju energetike in prometa, s katerimi bodo zmanjšale odvisnost od ruskih fosilnih energentov in pospešile prehod v podnebno nevtralnost. Na spletnem seminarju smo pogledali, kakšna so pravila za pripravo poglavij in kako daleč je s pripravo Slovenija.

30. maj 2022: Uporabni primeri: Poraba EU sredstev v Centralni in Vzhodni Evropi (ang. The use of EU funds in Central and Eastern Europe: Valuable examples.).

Na spletnem seminarju so predstavniki partnerskih organizacij predstavljali primere projektov iz svojih držav, ki EU sredstva porabljajo za prilagajanje in ukrepanje proti podnebnim spremembam.

17. maj 2022: Kako zeleno bo EU financiranje v Centralni in Vzhodni Evropi? (ang. How green will the EU funding be in Central and Eastern Europe?).

Na spletnem seminarju je bilo govora o nacionalnih načrtih za porabo EU sredstev v obdobju 2021-2027 v državah partnerskih organizacij, prepoznane pa so bile tudi prednosti in slabosti teh načrtov po posameznih državah (Madžarska, Češka, Bolgarija, Poljska, Latvija, Slovaška, Romunija in Slovenija).

Objave v medijih

21. junij 2023, Zdaj je priložnost za sprejem operativnega načrta zelenega prehoda (Zelena Slovenija)

1. marec 2023, How can we stop funding climate chaos? (Podcast Europe climate connections)

26. julij 2022, Slovenia needs to be more ambitious to achieve its green transition (Innovation Origins)

31. maj 2022, (Pre)visoka cena za brezogljično družbo? (Radio Študent)

24.  marec 2022, Naval na sončne elektrarne: Slovenci množično vlagajo prošnje (N1)

22. marec 2022, Kaj Evropi prinaša odvajanje od ruske energije? (Radio Prvi)

4. februar 2022, “Zeleno” okrevanje EU ovirajo naložbe v fosilna goriva in ogrožanje narave (Večer)

3. februar 2022, V EU skladu za okrevanje naložbe v ogrožanje narave (Mladina)

Gradiva

V smeri podnebno nevtralne Evrope: Učinkovito razporejanje evropskih sredstev

Projekt V smeri podnebno nevtralne Evrope: Učinkovito razporejanje evropskih sredstev je nadaljevanje projekta V smeri podnebno nevtralne Evrope: Načrt za okrevanje in odpornost.

Prehod v podnebno nevtralnost, h kateremu se je EU zavezala z Evropskim zelenim dogovorom (European Green Deal – EGD), bo zahteval velike spremembe v javnem financiranju in spodbudah. Večina načrtov za okrevanje in odpornost (NRRP) je bila do decembra 2021 že sprejetih, sporazumi o partnerstvu in operativni programi pa so v razpravi.

Ti dokumenti pa sami po sebi, kot se je pokazalo že v preteklosti, ne zagotavljajo najbolj optimalne porabe EU sredstev za zaščito okolja in podnebja.

Namen projekta je podpora učinkoviti porabi EU sredstev v državah partnerskih organizacij. Naknadno bodo najboljše prakse in nauki izpostavljeni in deljeni tako na lokalni kot na mednarodni ravni. Projekt bo tako služil kot pomoč pri dvigu standarda in kakovosti EU financiranja in fiskalne politike za podnebne ukrepe v EU in za uresničevanje Evropskega zelenega dogovora z osredotočanjem na prelomna dejanja na nacionalnih ravneh.

Obenem bo projekt pomembno prispeval k usmeritvam učinkovite porabe EU sredstev na področju zaščite podnebja tudi na EU ravni. 

Predvidene projektne aktivnosti

  1. Opolnomočenje civilne družbe za sodelovanje pri ocenjevanju programov in projektov ter za predlaganje priporočil za njihovo implementacijo
  2. Prenos znanja o trenutni situaciji na nacionalno raven in priprava ocen
  3. Priprava priporočil glede politik in deljenje primerov najboljših praks za podnebne reforme skozi neposredno komunikacijo s ciljnimi skupinami
  4. Komunikacijska kampanja za ozaveščanje vseh deležnikov

Projektna pričakovanja

Dolgoročno: Prispevek k zagotavljanju finančnih tokov v smeri nižjih emisij toplogrednih plinov in podnebno odpornega razvoja, kot je navedeno v Pariškem sporazumu.

Kratkoročno: Izboljšanje stopnje in kvalitete financiranja in fiskalne politike za podnebno ukrepanje EU in sledenje Evropskemu zelenemu dogovoru skozi osredotočanje na prelomne akcije na nacionalni ravni. Eden izmed kratkoročnih ciljev je prav tako zagotavljanje pomembnih prispevkov za boljšo porabo EU denarja tudi na ravni EU in ozaveščanje civilne družbe.

Pričakovani vpliv: Pričakovano je, da bo EU financiranje bolj ciljno in učinkovito podpiralo ukrepe na področju podnebja in okolja, medtem ko se bo število spodbud in financiranj projektov, ki ne sovpadajo z Evropskim zelenim dogovorom, zmanjšalo. To bo pomagalo pri hitrejšem razogljičenju EU ekonomije in pri večjem ukrepanju na področju okolja v vseh sektorjih. Prakse, ki bodo med projektom prepoznane kot najboljše, bodo koristile vsem EU državam. Raven in kakovost porabe sredstev evropskih strukturnih in investicijskih skladov in mehanizma za okrevanje in odpornost bo v partnerskih državah izboljšana, verjetno pa bodo koristi čutile tudi ostale države kot posledico mednarodnega mreženja in krepitev zmogljivosti onkraj projektne ekipe.

Ozadje projekta
Dolgoročni finančni načrt EU (t.i. večletni finančni okvir – MFF), sestavljata politični in pravni okvir, ki definirata prioritete porabe sredstev EU skozi večletno obdobje (trenutno sedem let). MFF “prevaja” politike EU v dejansko ekonomijo s pomočjo javnih finančnih storitev in skozi investicije v infrastrukturne projekte. Ta okvir dopolnjuje mehanizem za okrevanje in odpornost (RRF).

Vpliv MFF in RRF na nacionalne politike je, predvsem v vzhodnih državah članicah, znaten. V teh državah EU financiranje pokrije do 80 % vseh investicij v javno infrastrukturo. Poraba sredstev EU tako v veliki meri vpliva na ekonomsko stanje in smer razvoja v teh državah. Kljub temu da je finančni načrt EU 2014-2020 vseboval določene  pomembne podnebne predpostavke, so fosilna goriva prejemala izdatne subvencije tako s strani EU kot s strani državnih proračunov. To je vodilo do neskladnega izvajanja podnebnih ukrepov in celo do popolne odsotnosti podnebnih ukrepov znotraj proračuna EU. Potencial porabe EU sredstev za doseganje podnebne nevtralnosti Evrope tako ostaja pretežno nedotaknjen.

Blažitev podnebnih sprememb tako še vedno ostaja zgolj na retorični ravni strateškega načrtovanja in snovanja dokumentov.

Večletni finančni okvir in Mehanizem za okrevanje in odpornost 2021-2027 bosta ključna za uspešno uresničevanje Evropskega zelenega dogovora. Potrebna je temeljna reforma proračuna EU in z njim povezanih politik, da se te uskladijo s cilji Pariškega sporazuma; torej da “sredstva EU sovpadajo s cilji nižanja emisij toplogrednih plinov in podnebno-odpornega razvoja” (2. člen Pariškega podnebnega sporazuma). Civilna družba je v preteklosti podala že precej pomembnih predlogov za tako reformo.

Obnovljen sistem financiranja EU mora izpolniti in krepiti podnebne cilje in politike EU skupaj s podnebnimi in energetskimi cilji do leta 2030. EU financiranje lahko pomaga pri ustvarjanju  močnejšega domačega trga na področju obnovljive energije, prioritizaciji energetske učinkovitosti, vzpostavljanju nizkoogljične mobilnosti, spodbujanju tehnološkega vodstva znotraj razvoja čistih energetskih rešitev, podpiranju inovativnih trajnostnih rešitev v vseh sektorjih in omogočanju razvojnim partnerjem, da imajo koristi od doseženega napredka. Prav tako lahko državljane postavi v središče prehoda v čisto energijo.

Odločbe o zakonodaji financiranja EU se trenutno prevajajo v konkretne investicijske načrte in plane za reformo. Ključno je, da so načrti razviti in implementirani na način, da nedvoumno strateško in finančno uvedejo čist in pravičen energetski prehod. Projekt bo organizacijam civilne družbe omogočil, da k tem postopkom prispevajo v veliki meri.

Več o projektu si lahko preberete tukaj. 

Trajanje projekta: 1. september 2021 – 31. december 2023

Projektna sredstva: 763 888 €

Projektni konzorcij: European Environmental Bureau, Clean Air Action Group (Levegő Munkacsoport), CEEWeb (membership across CEE), Economic PoIicy Institute (BG), Centre for Transport and Energy (CZ), Green Liberty (LV), Polish Green Network (PL), Focus Eco Center (RO), Umanotera (SI) in Centre for Sustainable Alternatives (SK)

Kontakt: Jonas Sonnenschein, jonas@umanotera.org, Ajda Cafun, ajda@umanotera.org

Viri financiranja: EUKI, instrument za financiranje projektov nemškega Zveznega ministrstva za gospodarske zadeve in podnebne ukrepe (BMWK)



This project is part of the European Climate Initiative (EUKI) of the German Federal Ministry for Economic Affairs and Climate Action (BMWK).