Sedmi Plaktivat* nagovarja ljudi, ki so se začeli prebujati iz potrošniške mrzlice in vse bolj razmišljajo s svojo glavo. Zavedajo se, da utečeni vzorci niso edina možnost ter so odprti za alternativne oblike delovanja družbe. Pri obdarovanju ter kupovanju sprejemajo lastne odločitve in iščejo nove ideje.

* Plaktivat je TAM-TAMov družbeno odgovorni projekt, ki štirikrat letno preko razpisa za oblikovanje mestnega plakata spodbuja k pozitivnemu mišljenju in premikom v družbi.

 

Potrošništvo kot življenjski slog

Razvoj svetovnega kapitalističnega sistema je botroval nastanku potrošništva kot življenjskega sloga. Posedovanje (pogosto nepotrebnih) materialnih dobrin je postalo statusni simbol. Rodila se je potrošniška kultura, kjer potrošnja oz. posedovanje materialnih dobrin predstavlja užitek, ugodje, pozitivno samopodobo, smisel življenja. Slovenci smo potrošniško kulturo vzeli za svojo. Smo svetovni prvaki v površini nakupovalnih središč na prebivalca. Pogosto brez prevpraševanja o tem, kje in kako so bile stvari proizvedene, kupujemo poceni stvari, radi imamo akcije ipd. Potrošniška družba je tudi atomizirana družba. Nakupovanje ne zahteva odnosov s soljudmi, posameznikova oskrba je neodvisna od skupnosti, v kateri živi.

Nakup pa ni samo nakup. Vsak nakup vpliva na življenje ljudi in ostalih živih bitij po vsem svetu ter na stanje planeta. Današnji mednarodni trgovinski sistem spodbuja izkoriščanje ljudi in vodi v vedno večjo neenakost. Znaten delež dobrin, ki jih porabimo, izdelajo ali pridelajo najrevnejši, ki delajo v nečloveških razmerah. V zadnjem poročilu Oxfama beremo šokantne podatke, da je 1 % najbogatejših bogatejši od ostalega prebivalstva sveta.

V 20. stoletju je ob 3,7-kratni rasti prebivalstva skupna poraba materiala (rud, mineralov, fosilnih goriv ipd.) narasla za faktor 8, emisije toplogrednih plinov so se povečale za 13 krat. Danes vemo, da bo leta 2050 na Zemlji 9,7 milijarde ljudi in da se bo 3 milijarde prebivalcev, ki zdaj živijo na robu revščine, do leta 2030 premaknilo v srednji razred potrošnje. Pri tem pa je že danes 60 % zemeljskih ekosistemov degradiranih ali jih uporabljamo netrajnostno in posledice podnebnih sprememb ogrožajo vedno več ljudi. Razmah potrošništva je trčil v planetarne meje.

Neskončna rast potrošnje na omejenem planetu ni mogoča. Po starem enostavno ne gre več naprej.  To zavedanje kliče po prilagoditvi načinov proizvodnje in potrošnje, po življenju v okvirih nosilne sposobnosti okolja ter pravičnejši porazdelitvi dobrin.

 

Alternative potrošništvu

Nakup materialnih dobrin in posedovanje (lastnina) nista edina načina oskrbe z dobrinami. V različnih sferah družbe in kot reakcija na očitne težave prevladujočega neoliberalnega modela tržnega gospodarstva, (ponovno) raste pomen skupnostnih produkcijskih, upravljavskih in ekonomskih modelov, ki temeljijo na izposoji, izmenjavi, souporabi, solastništvu in nadomeščanju lastništva z uporabo storitev. Gre za vključujoče modele, ki temeljijo na soupravljanju ter krepijo solidarnost in družbeno povezanost prebivalstva. Gre za modele z vgrajeno »gospodinjsko logiko«, saj prispevajo k finančnim prihrankom, kakovosti našega okolja ter izgradnji medčloveških odnosov. Gre za modele, ki so tradicionalni in v naši družbi imajo korenine, vendar jih je v zadnjih desetletjih preglasilo agresivno oglaševanje.

V decembrskem času potrošniška mrzlica doseže vrhunec. In ravno takrat je, bolj kot kadarkoli, pomemben razmislek o tem, kaj v resnici potrebujemo in česa ne, kaj so resnično potrebni izdelki in kaj so izdelki, v katerih nakup nas prepričujejo vseprisotni oglaševalski prijemi. Tudi z obdarovanjem pokažemo svoje vrednote.

 

V Sloveniji se povečuje obseg in raznolikost ponudbe alternativnih načinov oskrbe. Souporabljamo, izmenjujemo, ponovno uporabljamo in izposojamo si lahko tako rekoč vse: obleke, igrače, avtomobil, kolo, orodje, hrano, semena, knjige, športne, glasbene in gospodinjske pripomočke…

 

Primeri takih alternativ so:

Tudi pri obdarovanju lahko posežemo po etičnih darilih in raje podarimo izkušnjo, morda celo z obdarovanjem naredimo dobro delo (npr. ohranimo delček tropskega gozda, zavarujemo čebele, ali podpremo pomoči potrebne).

 

Natečaj Plaktivat – Sodelujte in soustvarjajte svoj življenjski prostor

7. natečaj Plaktivat – družbeno odgovoren projekt za oblikovanje mestnega plakata, s katerim v družbi TAM-TAM spodbujajo k pozitivnemu mišljenju in premikom v družbi – je nastavil ogledalo (neodgovorni) potrošniški družbi, v središče pa postavil odgovorno potrošništvo in alternativne načine oskrbe. Rok za oddajo del je bil 24. novembra 2016, več informacij o projektu pa je na voljo na spletnem mestu www.tam-tam.si/slo/plaktivat.

Med 120 prispelimi deli iz 10 držav je žirijo prepričal absolvent Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Nal Klemen (več informacij tukaj), ki je 7. aprila 2017 prejel Zlato priznanje SOF – Slovenski oglaševalski festival za plakat Potrošniški labirint.