Posamezniki, skupnosti in organizacije civilne družbe, ki se vključujejo v posvetovanja ali postopke za različne »razvojne« projekte, se vse pogosteje znajdejo pod napadom. Tega ne problematizirajo niti vlade ali vladne institucije niti razvojne institucije – nasprotno, pogosto so ravno vladne institucije tiste, ki ustvarijo pritisk na civilno družbo. Prostor sodelovanja in delovanja okoljskih organizacij in civilnih iniciativ se vztrajno krči, kljub temu, da gre za pomembne deležnike pri snovanju in izvajanju okoljskih in drugih politik.
Kako zaščititi civilno družbo in njen prostor delovanja? Kako zagotoviti, da bodo predpisi o demokratičnih procesih, sodelovanju javnosti ter varovanju človekovih pravic in okolja spoštovani? Ali bo šla Slovenija po poti Madžarske in številnih drugih držav, ki organizacije civilne družbe in civilne iniciative enačijo s tujimi vohuni in državnimi sovražniki? Ali pa bo šla po poti skandinavskih držav, kjer civilna družba pomembno prispeva v iskanju dobrih rešitev za družbo in okolje? Zakaj je civilna družba temeljni steber demokracije?
Na takšna in podobna vprašanja smo skušali odgovoriti v okviru posveta ‘Krčenje prostora civilne družbe’, s katerim smo želeli odpreti razpravo o vlogi civilne družbe in problematiki krčenja prostora civilne družbe.
> Program dogodka (5. 12. 2017)
> Vloga in pomen civilne družbe v Skandinaviji, Anja Olin-Pape, Svetovalni odbor za mlade pri Svetu Evrope, Švedska (ppt predstavitev)
> Razmere za civilno družbo na Madžarskem, Dóra Papp, Krétakör, Madžarska (ppt predstavitev)
> O ‘krčenju prostora’, Frank Barat, Transnational Institute, Nizozemska (video nagovor)
> Širjenje prostora civilne družbe, Gaja Brecelj, Umanotera (uvodni nagovor)
Dogodek smo soorganizirale organizacije Focus, društvo za sonaraven razvoj, Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj in Ekologi brez meja.
