Vlada sprejela odločitev, da Slovenija izstopi iz ECT! (23. 11. 2022)

Vlada je sprejela odločitev, da Slovenija izstopi iz ECT! Gre za zelo pomembno (in pravilno) odločitev, saj ECT ovira podnebno energetski prehod in služi le interesom energetskih korporacij. Na podlagi te Pogodbe npr. Ascent toži Slovenijo za vrtoglavih 500 mio EUR. Zaradi očitnih negativnih posledic ECT za podnebne in okoljske politike smo si v Umanoteri več let prizadevali za izstop Slovenije iz tega mehanizma. Več na povezavi.

Ministrstvo za infrastrukturo glede danih obljub s figo v žepu (24. 9. 2021)

Na zasedanju ministrov za energijo na Brdu je minister Vrtovec izpustil edinstveno priložnost, da odpre razpravo o izstopu iz zelo škodljive Pogodbe o energetski listini (ECT). Še več, minister Vrtovec je v Odmevih ocenil, da tožba v višini 120 milijonov evrov zoper Slovenijo ni zadosten razlog za izstop Slovenije in Unije iz Pogodbe o energetski listini.
Več na povezavi.

Izstop iz ECT na zasedanju ministrov za energijo [SPOROČILO ZA JAVNOST] (21. 9. 2021)

V mreži Plan B za Slovenijo so evropski komisarki za energijo, Kadri Simson, in državnemu sekretarju na Ministrstvu za infrastrukturo, Blažu Košoroku, predali peticijo za izstop EU iz Pogodbe o energetski listini – ECT. Peticijo za izstop iz ECT je podprlo več kot milijon ljudi širom Evrope, zahtevo za izstop pa je podprlo tudi prek 400 organizacij civilne družbe. Na srečanju z državnim sekretarjem so v mreži Plan B ponovno izrazili pobudo, da Slovenija kot predsedujoča Svetu EU na zasedanju ministrov za energijo odpre razpravo o izstopu EU iz ECT. Državni sekretar Košorok je dejal, da bodo o pobudi za izstop seznanili prisotne ministre. Več v sporočilu za javnost, ki smo ga pripravili ob dogodku.

Ne bodimo talci fosilov! (10. 9. 2021)

Angleško podjetje Ascent Resources toži Slovenijo za 120 milijonov evrov, ker je v Petišovcih preprečila pridobivanje plina s frackingom. To je mogoče, ker je Slovenija leta 1994 podpisala Pogodbo o energetski listini (ECT). Ta tujim vlagateljem v energetskem sektorju daje široka pooblastila, saj lahko le-ti na podlagi sporazuma države tožijo zaradi vladnih ukrepov, ki bi lahko negativno vplivali na njihov dobiček – vključno s podnebnimi politikami.

Pripravili smo spletno stran exitect.si, preko katere lahko vsakdo s Twitterja ali Facebooka ministra za infrastrukturo, Jerneja Vrtovca, opozori na pomembnost izstopa iz podnebju škodljive pogodbe, za katerega je nastopil skrajni čas.

 

Kako dolgo bomo še talci fosilne industrije? [SPOROČILO ZA JAVNOST] (16. 8. 2021)

Znanstveniki so v svojem sporočilu enotni: če želimo preprečiti najhujše posledice podnebne krize, moramo segrevanje planeta omejiti na 1.5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo. Toda države, ki so se odločile za sprejetje nujno potrebnih podnebnih ukrepov in zato pričele z opuščanjem fosilnih goriv, ostajajo še naprej ujetnice fosilne industrije. Razlog za to je najti v Pogodbi o energetski listini ali ECT, ki energetskim korporacijam omogoča, da države tožijo za vrtoglave zneske zaradi njihovih podnebnih politik. 

Več o tem, zakaj je pomembno, da Slovenija in EU čim prej zapustijo Pogodbo o energetski listini, v našem sporočilu za javnost.

 

VEČ O POGODBI O ENERGETSKI LISTINI

Skrajni čas za izstop iz ECT [fracking v Petišovcih]

V Umanoteri smo v sodelovanju z organizacijo Corporate Europe Observatory pripravili video o spornem hidravličnem lomljenju, t. i. frackingu v Petišovcih. Video povzema dogajanja od pričetka izvajanja dotičnega projekta do odpora lokalnih prebivalcev in odločitve države, da je za projekt potrebno opraviti presojo vplivov na okolje. Toda britanska naftna in plinska družba Ascent Resources se je raje kot za okolju odgovorno poslovanje odločila, da bo Slovenijo zaradi odločitve, da je potrebno preveriti vplive frackinga na okolje, tožila na podlagi Pogodbe o energetski listini ali ECT. Ascent Resources je tako od Slovenije neuradno zahteval kar 120 milijonov EUR odškodnine.

Pogosta vprašanja in odgovori o ECT

V pomoč pri razumevanju tega uničujočega dokumenta vam je lahko kratek video, v katerem sodelavec Umanotere Andrej Gnezda naslovi najpogostejša vprašanja in odgovore glede ECT.

Več o ECT lahko izveste tudi v zbirki pogostih vprašanj in odgovorov na povezavi tukaj, kjer si preberite odgovore na naslednja vprašanja:

  • Kaj je Pogodba o energetski listini (Energy Charter Treaty – ECT)?
  • Kako ECT spodkopava prehod na čistejši energetski sistem?
  • Katere države so na udaru?
  • Kaj pa širitev na preostale države?
  • Kako lahko države izstopijo iz ECT?
  • Kakšna je vloga EU?
  • Kako lahko pripomorete sami?

Za vse, ki vas zanima še več, pa smo pripravili tudi kratek seznam povezav za bolj poglobljeno razumevanje problematike.

Razbijanje mitov glede Pogodbe o energetski listini

Medtem ko je prisotna vse večja zaskrbljenost, da ECT spodkopava nujno potrebne podnebne ukrepe, korporativni dobičkarji, sekretariat ECT in drugi širijo laži o tem, kako pogodba privlači čiste naložbe in kako bodo z »modernizacijo« odpravili njene napake. V pomoč pri naslavljanju mitov smo pripravili kratek “mitbuster”, v katerem je razrešenih 7 najpogosteje slišanih mitov glede pogodbe ECT. Razbijanje mitov glede Pogodbe o energetski listini je na voljo tukaj.

 

 

 

Kontakt: Andrej Gnezda, vodja projektov, andrej@umanotera.org