Ob zmagi skupnosti za vodo

Predstavniki gibanja Za pitno vodo ob prvih referendumskih rezultatih. Fotografija: Aljoša Kravanja

S suvereno zmago na referendumu 11. julija 2021 smo dokazali, da nam lahko uspe samo skupaj in da volivci nikakor ne bomo dovolili, da kratkoročni gospodarski interesi ogrozijo to, kar je res pomembno – vodne vire, naše največje naravno bogastvo.

To je bila kampanja skupnosti. Bila je kampanja solidarnosti, sodelovanja, upanja. Povezali smo se ljudje iz vseh vetrov – strokovnjaki, okoljevarstvene in druge nevladne organizacije, glasbeniki, igralci, športniki, taksisti … in številni prostovoljci po vsej Sloveniji.

Pokazali smo, da smo skupnost, ki ji je mar – za ekosisteme, za našo pitno vodo, za naše zdravje, za prost dostop do vode za vse, za demokracijo in za našo prihodnost. Skupnost, ki smo jo izoblikovali v zadnjih nekaj tednih in mesecih ter ki nakazuje obrise družbe, v kateri želimo živeti. Obrise družbe, v kateri vladajo spoštovanje do narave in njenih danosti, družbe, v kateri vlada solidarnost med ljudmi in kjer se nam za trajnostno prihodnost ni bati.

Zakaj se je Umanotera vključila v referendumsko kampanjo PROTI škodljivemu Zakonu o vodah?

Skupaj s široko mrežo gibanja Za pitno vodo se je tudi Umanotera vključila v referendumsko kampanjo PROTI škodljivemu Zakonu o vodah.

Direktorica Umanotere Gaja Brecelj je ob tem povedala: “Umanotera se vključuje v referendumsko kampanjo, saj se zavedamo, da je zaščita naših voda ena ključnih strategij prilagajanja na podnebne spremembe, da zaščita ekosistemov pomeni obstoj naše civilizacije na tem planetu, da gradnja na in ob vodi pomeni privatizacijo obrežij in nenazadnje, da moramo narediti vse, da ubranimo dostop do čiste pitne vode za vse. Vključujemo se tudi zato, ker zagovarjamo demokratičen proces sprejemanja zakonodaje, ki ga v tem primeru ni bilo. Zato glas PROTI pomeni podpis za demokracijo. Pomeni podpis za naše ekosisteme, za našo pitno vodo, za naše zdravje! Brez vode ni življenja. In zakon, ki ogroža življenje, preprosto ne sme biti sprejet.”

Zakaj sploh referendum PROTI škodljivemu Zakonu o vodah?

Ker oblast ni želela slišati glasu stroke, okoljevarstvenih in civilnodružbenih organizacij ter več kot 53 tisoč podpisnikov peticije, smo bili primorani za zaščito pitne vode in zavrnitev škodljivega Zakona o vodah zahtevati referendum. Pred nami je bila velika naloga, a smo z zbranimi 52 230 overjenimi podpisi za razpis referenduma proti Zakonu o vodah dokazali, da nam je mar za našo pitno vodo in da ne želimo, da kratkoročni gospodarski interesi ogrozijo to, kar je res pomembno – vodne vire, naše največje naravno bogastvo.

V nedeljo 11. julija je 682.760 volivcev (oziroma skorajda 87 % vseh, ki so oddali svoj glas na referendumu) sporni zakon odločno zavrnilo.  S tem smo dokazali, da smo usodo vode vzeli v naše roke!

Proti zakonu je moralo glasovati večina in obenem vsaj 339 726 oseb, sicer ne bi dosegli praga zahtevane minimalne udeležbe (kvorum). Zato je resnično VSAK GLAS ŠTEL.

Izidi glasovanja, na katerem je bil sporni Zakon o vodah odločno zavrnjen.

Zakaj je bila novela Zakona o vodah problematična?

  • Novela zakona je v predlagani obliki razširjala možnost posegov na vodna in priobalna zemljišča ter na območja presihajočih jezer z gradnjo enostavnih objektov in objektov v javni rabi. Če smo konkretni, to pomeni tudi, da bi prost dostop do obrežij preprečevala parkirišča, trgovine, hoteli, gostilne, črpalke, oglasni panoji, ceste, pokopališča … S posegi na ta območja bi se občutno povečala tveganja za onesnaževanje površinskih in z njimi povezanih podzemnih voda, ti pa so glavni viri pitne vode. Torej bi lahko govorili o neposrednem ogrožanju naše pitne vode, vodnih in obvodnih ekosistemov in našega zdravja. Poleg tega je novela zakona o vodah ogrožala prost dostop do vode in obale, saj bi ti deli postali dostopni samo za tiste, ki bodo za dostop lahko plačali. Ko je govora o vodi, našem največjem naravnem bogastvu, zagovarjamo javno blaginjo za vse in ne zasebnega razkošja le za nekatere.
  • Problematična ni bila le vsebina, pač pa tudi način, kako je bil ta zakon sprejet. Najprej je bila javna razprava skrajšana. Nato so bile spremembe, zaradi katerih smo zahtevali referendum, v predlog zakona vključene šele po koncu razprave. Kljub v slovenski ustavi zapisani pravici do pitne vode in kljub številnim opozorilom strokovnjakov zakon nikoli šel v zakonito, 30-dnevno javno razpravo. Zakon je bil kljub pritisku javnosti nato še sprejet po skrajšanem zakonodajnem postopku. Predlog sprememb tega zakona je bil torej s postopkovnega vidika sprejet na nezakonit in neustaven način. Na sporne prakse sprejemanja samega zakona je opozoril tudi Varuh človekovih pravic. Tako pomembne odločitve se ne smejo sprejemati brez stroke, na hitro in potiho.
  • Več informacij o tem, zakaj je novela Zakona o vodah sporna, si preberite na https://zapitnovodo.si/strokovni-argumenti/.

Kje vse smo govorili o referendumu?

Direktorica Umanotere Gaja Brecelj na RTV Slovenija o trditvi, da je po sedanji ureditvi mogoče graditi industrijske objekte, tovarne in zasebne vile na območjih ob jezerih, rekah itn. in da (sporni) zakon to situacijo pravzaprav spreminja na bolje:
“Tukaj je edino merodajno mnenje mnenje stroke in to je vodarska stroka. In vsa vodarska v Sloveniji je povedala, da ne, daleč od tega. Zakon širi območja gradnje v naravna območja, širi jo na vodo. To, da je po sedanjem zakonu dovoljeno graditi vile in pa industrijske objekte, to ne drži. In minister to ve. In vsi industrijski objekti, ki so nastali, so še ostalina iz sedemdesetih, osemdesetih let, odkar pa imamo ta zakon, ki je v veljavi sedaj, je morala vsako izjemo potrditi vlada, to se pravi torej tista najvišja inštanca, kamor so bile oči javnosti uprte. Danes pa se odločanje prenaša nižje, predvsem pa se razširja ta nabor. Verjetno se nihče izmed nas ne želi sprehajati ob jezeru in se spotikati ob parkirišča, bencinske črpalke, trgovine, hotele in oglasne panoje.”
Posnetek je na voljo na povezavi (nastop Gaje od 16. minute naprej)

V okviru referendumske kampanje smo na MMC-ju izvedli 40-minutne spletni klepet, v katerem je na vprašanja o referendumu v imenu Umanotere odgovarjala Gaja Brecelj. Celoten klepet je na voljo na povezavi.

V imenu gibanja za pitno vodo smo opozorili na zavajanja s strani koalicijskih strank: Gibanje za pitno vodo: Letak SDS, NSi in SMC o zakonu o vodah poln laži

Prav tako pa ne spreglejte soočenja v studiu RTV Slovenija, kjer je Gaja Brecelj povedala: “Z varstvom se ukvarjam že več kot 15 let in naša voda še nikoli ni bila tako ogrožena. Glasovala bom proti, ker se zavedam, da je ohranjena narava predpogoj za dobro življenje in tudi predpogoj za pomembno gospodarsko dejavnost. Slovenija se promovira kot zelena destinacija. […] Predstavljajte si, da ob Soči, Krki, Kolpi, Blejskem jezeru ne bodo prevladovali pogledi na jezera, gozd, gore, ampak bodo pogled kazili in dostop preprečevali bencinske črpalke, hoteli, parkirišča, nakupovalna središča in panoji v velikosti 40 kvadratnih metrov. To so tiste izjeme, ki jih je zakon dodal. To so objekti v javni rabi, o katerih smo slišali na začetku.” Več na povezavi.

V poslušanje predlagamo predreferendumsko soočenje na Radiu Slovenija, na katerem je tudi Umanotera podala svoje mnenje. Več na povezavi.

V branje predlagamo razmišljanje Gaje Brecelj o tem, zakaj prispevati svoj glas na referendumu: Javna blaginja za vse ali zasebno razkošje za nekatere.

Izbrane novičke o referendumu

 

Več informacij o kampanji: Gaja Brecelj, 01 439 7100, gaja@umanotera.org