Želite vedeti vse in še več o sporazumih TTIP, CETA ali TISA? Projekt Trgovanje s prihodnostjo je namenjen obveščanju in ozaveščanju javnosti o nevarnostih in posledicah sporazumov o prosti trgovini, ki jih EU sklepa s preostalimi državami sveta. Ti se vse bolj odmikajo od tradicionalnih pristopov v liberalizaciji mednarodne trgovine, saj se sporazumi »nove generacije« posvečajo predvsem odpravi t.i. »ne-tarifnih« ovir, pravicam intelektualne lastnine, varovanju naložb ter liberalizaciji javnih naročil. Med najbolj prepoznavnimi sporazumi »nove generacije« so predvsem TTIP (EU – ZDA), CETA (EU – Kanada) in TISA (multilateralni sporazum), EU pa se pogaja o številnih drugih.
Več informacij o specifičnih vsebinah sporazuma TTIP je na voljo v informativnih biltenih, aktualne vsebine, povezane s projektom Trgovanje s prihodnostjo, pa so na voljo spodaj. Za podrobnosti, vprašanja in ostale informacije nam lahko pišete na info@umanotera.org.
Poziv glede sporazuma o zaščiti naložb med EU in Republiko Singapur
(11. 10. 2018)
Umanotera in Zveza potrošnikov Slovenije sta na članice in člane Odbora za zadeve EU naslovili poziv, naj ne potrdijo sporazuma o zaščiti naložb med EU in Republiko Singapur. Sporazum vsebuje sistem reševanja sporov ICS, ki ga je Slovenija v preteklosti večkrat zavrnila, prav tako pa Sodišče EU preverja, ali je sistem skladen s pravom EU.
Celoten poziv je na voljo na tej povezavi.
Ali bodo stranke glasovale za sporazum CETA in podprle Multilateralno naložbeno sodišče?
(31. 5. 2018)
Stranke, ki se na letošnjih volitvah potegujejo za vstop v parlament, smo povprašali, kako bodo glasovale, ko bodo na dnevni red za glasovanje prišli zakon o ratifikaciji sporazuma o prosti trgovini med EU in Kanado (t.i. CETA) in o morebitni ustanovitvi Multilateralnega naložbenega sodišča MIC. Njihove odgovore lahko preberete tukaj.
Umanotera se je pridružila pozivu k zaščiti gozdov v sporazumu EU – MERCOSUR
(24. 4. 2018)
Umanotera se je pridružila pozivu številnih nevladnih organizacij glede sporazuma o prosti trgovini med EU in MERCOSUR-jem, ki smo ga naslovili na evropsko komisarko za trgovino Malmstromovo.
V pismu organizacije opozarjamo, da je presoja vplivov sporazuma pokazala na številne negativne posledice sporazuma, kot so koncentracija lastništva zemljišč in izrivanje malih kmetij, dodatno krčenje gozdov za potrebe kmetijske pridelave in izguba življenjskega prostora domorodnih prebivalcev ter večja izguba biodiverzitete na globalni ravni zaradi povečane kmetijske proizvodnje. Več …
Začetek konca mehanizma ISDS
(6. 3. 2018)
Evropsko Sodišče je v primeru Achmea proti Slovaški 6. marca sprejelo zgodovinsko odločitev. V sodbi je Sodišče razsodilo, da mehanizem ISDS v bilateralnih naložbenih sporazumih, ki so sklenjeni med članicami EU, ni v skladu s pravnim redom EU. Praktične posledice Sodbe je v tem trenutku težko z gotovostjo napovedovati, a jasno je, da je to začetek konca mehanizma ISDS v EU. Članice imajo danes sklenjenih skoraj 200 takšnih sporazumov in od tega jih je 20 sklenila tudi Slovenija. Te sporazume bodo članice sedaj morale ukiniti ali pa iz njih črtati člene glede arbitraže oz. mehanizma ISDS. Utemeljitev sodbe pa nakazuje, da bi Sodišče lahko prišlo do podobnega sklepa tudi v primeru sodobnejših izpeljank mehanizma ISDS, sistema ICS v sporazumu CETA in projekta multilateralnega naložbenega sodišča, ki je šele na začetku poti. Ali je ICS skladen s pravnim redom EU, bo Sodišče še razsojalo na podlagi prošnje Belgije, v ta postopek pa se je vključila tudi Slovenija. Če tudi v tem primeru Sodišče razsodi, kot je razsodilo v primeru ISDS, bo to pomenilo veliko zmago za okolje, potrošnika in delavke ter delavce. Držimo pesti!
Nekaj odzivov na razsodbo (v angleškem jeziku):
The CJEU ruling in Achmea: Death Sentence for Autonomous Investment Protection Tribunals
EU court rules against tribunals settling intra-EU disputes
Odbor za gospodarstvo in Odbor za zadeve EU o mandatu za Multilateralno naložbeno sodišče (MIC)
(13. 3. 2018)
Evropska Komisija nadaljuje s prakso priprave trgovinske politike in sporazumov za zaprtimi vrati, četudi je še pred meseci obljubljala popolno transparentnost. Tokrat je Komisija državam članicam v potrditev poslala mandat za pričetek pogajanj o ustanovitvi Multilateralnega naložbenega sodišča. Gre za nov predlog reševanja sporov med korporacijami in državo, ki temelji na osnovi mehanizma ISDS in je na las podoben sistemu ICS. Glede slednjega je Belgija že zaprosila Sodišče EU, naj preveri, ali je sploh skladen s pravnim redom EU. A Komisije to navkljub temu ni zaustavilo in slovenski poslanci so prav tako za zaprtimi vrati 12. in 16. marca razpravljali o podelitvi mandata, pri čemer so dodali svojevrsten rekord, saj so o tem odločali dobesedno iz danes na jutri. Na članice in člane obeh odborov smo naslovili pobudo, naj o podelitvi mandata ne razpravljajo oz. ga ne podelijo, dokler ne bodo jasne vse posledice odločitve Sodišča EU, da mehanizem ISDS v sporazumih med članicami EU ni v skladu s Pogodbami EU. Utemeljitev sodbe namreč nakazuje, da bi tudi v primeru MIC ali ICS Sodišče prišlo do podobne odločitve. Sočasno pa smo medijem posredovali tudi sporočilo za javnost, ki ga najdete tukaj. Kakšen je epilog razprave in morebitnega glasovanja na obeh Odborih, ni znano, saj je ta potekala pod oznako »zaprto za javnost«.
Posvet “progresivni” sporazumi ali kako ugrabiti državo
(27. 10. 2017)
V sodelovanju s sindikatom Mladi plus smo organizirali posvet o aktualnih sporazumih o prosti trgovini in projektu ustanovitve Multilateralnega naložbenega sodišča (MIC). Stuart Trew (Canadian centre for policy alternatives) je v svoji predstaviti poudaril, da sporazumi za multinacionalna podjetja prinašajo udobno in profitabilno okolje brez tveganj na račun ljudi, ki se zaradi sporazumov znajdejo v nestabilnem in prekarnem življenju. Pia Eberhardt (Corporate Europe Observatory) je opozorila, da projekt Multilateralnega naložbenega sodišča pomeni institucionalizacijo zgrešenega sistema, ki temelji na mehanizmu ISDS in bo še naprej omogočal nedopustne tožbe korporacij proti državam. Max Bank (Lobbycontrol) je poudaril, da bo vloga nacionalnih parlamentov v snovanju zakonodaje, zaradi poglavij o regulatornem sodelovanju, ki jih Evropska komisija sistematično vnaša v vse sodobne sporazume, oslabljena.
Podrobnosti so na voljo v predstavitvah govorcev na spodnjih povezavah:
Stuart Trew: Pasti proste trgovine
Pia Eberhardt: ISDS za vedno in povsod
Max Bank: Ograjevanje demokracije
Fotografije s posveta si lahko ogledate na tej povezavi.
Sporazum CETA stopa v začasno rabo, vlada še ni izpolnila svojih zavez glede CETE
(21. 9. 2017)
Sporazum o prosti trgovini med EU in Kanado, znan pod kratico CETA, ki po izračunih študije po naročilu Ministrstva za gospodarstvo prinaša tisočinko odstotka višji BDP na letni ravni v desetletnem obdobju, je danes stopil v začasno rabo. Z začasno rabo sporazuma CETA bodo postale izvršljive tudi določbe sporazuma, ki prinašajo številna tveganja za varnost in kakovost prehrane, varovanje okolja, javne storitve in ogrožajo samo zakonodajno funkcijo države. Iz začasne rabe pa bo izvzet najbolj sporni del sporazuma CETA, sistem reševanja sporov ICS, ki ga bo predvidoma nadomestilo Multilateralno naložbeno sodišče (MIC).
Več v sporočilu za javnost (povezava).
Komentar ob potrditvi sporazma o prosti trgovini med EU in Kanado: S CETO proti Trumpu!
(16. 2. 2017)
Evropski parlament je 15. februarja 2017 na glasovanju potrdil sporazum o prosti trgovini med EU in Kanado, znan pod kratico CETA. Sprejemu sporazuma so tako pri nas kot v ostalih članicah nasprotovali sindikati, potrošniki, nevladne organizacije, 108 slovenskih županov, ki so pisali predsedniku Vlade RS dr. Cerarju, skoraj 2200 lokalnih oblasti, ki so se simbolno deklarirale za območja, prosta sporazuma CETA in nenazadnje 3.5 milijone ljudi v EU, ki so podpisali peticijo za zaustavitev sporazuma. Nasprotovalo mu je tudi 255 evropskih poslank in poslancev, a tudi to ni bilo dovolj, saj je za sporazum glasovalo 407 članov Evropskega parlamenta. Med slovenskimi poslankami in poslanci so za sporazum glasovali poslanci EPP (Bogovič, Peterle, Šulin, Tomc, Zver), glas proti pa so oddali Tanja Fajon, Igor Šoltes in Ivo Vajgl.
Nadaljevanje komentarja na tej spletni strani.
Jesenski zapleti in zimski razpleti v zgodbi o sporazumu CETA
(21. 12. 2016)
Vlada in Državni zbor prezrla lastna stališča in pristala na podpis CETE
Slovenska Vlada in Državni zbor sta navkljub stališču, da Slovenija ne more pristati na podpis sporazuma CETA, če bo ta vseboval sistem ICS, storila natanko to. Vlada je na seji 13. oktobra predlagala stališče, da Republika Slovenija podpre podpis sporazuma CETA. Predlog je nato romal po hitrem postopku v Državni zbor in bil tako že v ponedeljek 17. oktobra potrjen. Čemu tak obrat v stališčih? Zakaj ni bil uslišan niti glas stroke niti civilne javnosti niti več kot polovice vseh slovenskih občin? Na to žal ne moremo odgovoriti, saj je bila seja Odbora v Državnem zboru, na kateri so sprejeli to odločitev zaprta za javnost. Edini odgovor je podal predsednik Državnega zbora Milan Brglez z izjavo, da Slovenija preprosto ”mora podpisati sporazum”. Drugih utemeljitev do danes ni bilo slišati in očitno Vlada in DZ ne moreta ponuditi enega samega tehtnega argumenta za svojo odločitev.
***
Postopek sprejemanja sporazuma CETA se nadaljuje in o končnem razpletu bomo državljani seznanjeni v sredini februarja. Razlog za to ne gre pripisati Evropski komisiji, ki se je na vse pretege trudila spraviti pod streho ratifikacijo še pred novim letom. Toda pojdimo po vrsti.
Enkrat kot drama, drugič kot farsa, ni pa še ravno tragedija.
Mesec oktober je bil buren, saj je napovedani podpis prostotrgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in Kanado na ravni Sveta EU (predstavniki vseh držav članic) za dober teden zaustavil mali regionalni parlament belgijske dežele Valonije. Ta se namreč ni pustil tako zlahka prepričati in je pred podpisom zahteval dodatna zagotovila. Bil je delno uspešen, nedvomno pa je dosegel več od ostalih državnih vlad. Na pobudo Valonije sta se Kanada in EU zavezali k reformiranju mehanizma ICS in pridobitvi mnenja Evropskega sodišča o njegovi skladnosti z zakonodajo EU. Hkrati si je valonski parlament priboril pravico, da v primeru pretresov na trgu ohranja možnost omejevanja uvoza kanadskih kmetijskih pridelkov.
Kljub zapletom je 30. oktobra, deset dni po predvidenem datumu, Svet EU naposled podprl podpis sporazuma in ga posredoval Evropskemu parlamentu, ki mora glasovati potrditi odločitev Sveta, da se sporazum CETA sklene.
NADALJEVANJE CETA – ZGODBE V EVROPSKEM PARLAMENTU
A vse bolj se zdi, da tudi tu ne bo šlo brez zapletov in nejasnosti. Sprva sta Evropska komisija in kanadska stran po valonskem zaostrovanju oblikovali t.i. skupni interpretativni inštrument, ki naj bi odgovarjal na pomisleke strokovne in civilne javnosti. O pravnomočnosti dokumenta še teče razprava, saj kakor je bilo mogoče slišati na javni razpravi s slovenskimi evropskimi poslanci, so mnenja o teži dokumenta različna in celo pravna služba Evropskega parlamenta ni na to podala jasnih odgovorov. Ali je 12 stranski dokument pravno zavezujoč ali ni, je le eno izmed odprtih vprašanj, na katero so neuspešno poskusili odgovoriti na posebni seji, ki jo je sklical vodja Odbora za mednarodno trgovino v EP, poslanec Bernd Lange. Bolj zaskrbljujoča ostaja vsebina. Dokument namreč v ničemer niti ne spreminja spornih določb niti jih ne naslavlja, tako da se nam ”interpretativni instrument” predstavlja bolj kot reklamno glasilo.
Skupina evropskih poslancev je predlagala posebno resolucijo, v kateri so pozivali, da bi pred končnim glasovanjem povprašali Evropsko sodišče za mnenje glede skladnosti sporazuma CETA z zakonodajo EU. Podobno kot pri ostalih kritikah in pomislekih je bila tudi ta resolucija označena kot nepotrebno zavlačevanje in predlog so evropski poslanci s 419 glasovi proti 258 zavrnjen.
Odbor za ZAPOSLOVANJE IN SOCIALNE ZADEVE (EMPL) je rekel NE sporazumu CETA
Istočasno se je odvijala še druga, vzporedna zgodba. Odbor za mednarodno trgovino (INTA) je sprva želel onemogočil preostalim odborom da sprejmejo mnenje glede sporazum CETA a. Po daljšem pritisku je INTA vendar dovolil odboroma podajanje (nezavezujočih) mnenj. V začetku decembra je EMPL oblikoval in na glasovanju potrdil mnenje, kjer priporoča zavrnitev sporazuma. Odbor ENVI naj bi dokončno oblikoval mnenje v začetku januarja prihodnje leto, trenutni osnutek mnenja pa prav tako poziva EP, da sporazuma CETA ne potrdi.
Končno glasovanje Evropskega parlamenta je predvideno na plenarni seji med 14. in 17. februarjem. Od slovenskih predstavnikov je od sedaj le poslanec Igor Šoltes jasno izrazil nasprotovanje sporazumu.
Oktobrsko hitenje s podpisom na ravni Sveta EU je bilo ob zunanjih pritiskih vse bolj podobno drami, poskusi izigravanja kritikov na ravni odborov Evropskega parlamenta je celo zgodbo približalo ravni farse. Vendar do tragedije še nismo prišli.
Zato: PIŠITE, KLIČITE in OBIŠČITE naše evropske poslance ter jih pozovite, da se zavzamejo za napreden razvoj EU in zavrnejo sporazum CETA.
28. 11. 2016 – Umanotera se je pridružila 455 evropskih in kanadskih civilnodružbenih organizacijam v pozivu k zavrnitvi prostotrgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in Kanado.
http://www.s2bnetwork.org/european-canadian-civil-society-groups-call-rejection-ceta/
.
Slovenski prevod poročil »Evropa: CETA ogroža varnost hrane« in »Razprodaja kmetije: TTIP ali vdor korporacijskih velikanov mesne industrije«
8. decembra smo pri Umanoteri gostovali strokovnjakinji Sharon Anglin Treat iz Inštituta za kmetijsko in trgovinsko politiko (IATP) in Sujata Dey iz Sveta Kanadčanov, avtorici poročil o vplivu prostotrgovinskih sporazumov TTIP in CETA na evropski kmetijsko-živilski sektor.
Na enodnevnem obisku sta strokovnjakinji predstavili izsledke njunih raziskav na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter se nato srečali z novinarji.
Za to priložnost smo pri Umanoteri pripravil slovenski prevod povzetkov poročil.
Evropa: CETA ogroža varnost hrane (pdf.)
Razprodaja kmetije: TTIP ali vdor korporacijskih velikanov mesne industrije (pdf.)
Organizacije civilne družbe poslale pismo podpore ministru Počivalšku
Pismo podpore organizacij civilne družbe delu ministru Počivalšku v pogajanjih o sklenitvi trgovinskega sporazuma med EU in Kanado (t.i. CETA) je na voljo na tej spletni strani. (10. 10. 2016)
Sporazum CETA tik pred sprejetjem
V Bratislavi bo 22. in 23. septembra potekalo neformalno zasedanje ministrov za trgovino držav članic Evropske unije. Na zasedanju bo beseda tekla tudi o prihodnosti potrjevanja sporazuma o prosti trgovini med EU in Kanado, CETA, ki ga bo EU predvidoma podpisala konec oktobra.
V začetku septembra je v medijih odmevala izjava nemškega podkanclerja, da je sporazum z ZDA (TTIP) propadel, ki jo je kasneje podprla tudi republika Francija. Nekaj dni pozneje so tako državni vrhovi kot predstavniki Evropske unijo novico zanikali.
Ali so pogajanja o TTIP-u na mrtvi točki, ali pa le začasno ustavljena do naslednjih volitev v ZDA, Nemčiji in Franciji, je na tej točki težko predvideti. Vendar pa mlin melje naprej: s sprejemom prostotrgovinskega sporazuma s Kanado bo prvotna agenda TTIP-a uresničena, saj CETA vsebuje večino spornih točk TTIP-a, od mehanizma za reševanje sporov med vlagatelji in državami , vprašljivih določb glede gensko spremenjenih organizmov ali komercialne rabe vodnih virov, do institucionalnih sprememb, ki bi lahko vplivale na vsebino in potek sprejemanja bodoče zakonodaje. Končno odločitev glede sporazuma CETA bo v imenu Slovenije sprejel Državni zbor, predvidoma že v mesecu septembru.
Ker bo jesen čas nepreklicnih odločitev, bomo v Umanoteri skupaj z ostalimi člani Koalicije proti tajnim sporazumom organizirali protestni shod na Prešernovem trgu v četrtek, 15. septembra, ob 16.00 uri.
Pridruži se nam in skupaj v en glas recimo NE SPORAZUMU CETA!
12 razlogov proti CETI
Sporazum CETA vsebuje več spornih določb, ki predstavljajo resno tveganje za zaščito potrošnikov, okolja in demokratične suverenosti držav članic.
Pri Umanoteri smo pripravili izbor DVANAJSTIH RAZLOGOV PROTI CETI.
Poziv poslancem naj zavrnejo sporazum CETA
A. Gnezda: »Postopek potrjevanja sporazuma CETA je presegel meje zdravega razuma.«
6. septembra 2016 so predstavniki Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj, Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS), Greenpeaca v Sloveniji, Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) in Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) na skupni novinarski konferenci predstavili javni poziv poslankam in poslancem državnega zbora z naslovom »Poslanci naj zavrnejo sporazum CETA!«, s katerim so se kritično odzvali na še nastajajoči Celoviti gospodarski in trgovinski sporazum med Evropsko Unijo in Kanado (CETA).
Podpisniki poziva so opozorili na številna tveganja, ki jih prinaša sporazum: od določb o varovanju naložb in investicijskem sodnem sistemu, ki predvideva ustanovitev bilateralnega investicijskega sodišča, do dejstva, da je sporazum CETA padel na evropskem potrošniškem testu, saj prinaša prevelika tveganja glede varstva potrošnikovih pravic, zdravja in zasebnosti ter nikjer ne zagotavlja, da bodo lahko države v prihodnje še oblikovale politike v korist ljudi.
Ob tem je naš p
redstavnik Andrej Gnezda opozoril novinarje na spornost samega postopka potrjevanja sporazuma: »Postopek potrjevanja sporazuma CETA je presegel meje zdravega razuma. Poslanci še vedno nimajo vseh sklepov, o katerih naj bi odločali, besedilo sporazuma še ni uradno niti ni zaključeno, pričakuje pa se, da sporazum (1500 strani dolgo, zavezujočo mednarodno pogodbo!) potrdijo že septembra. Noben odgovoren parlament ne bi smel pristati na tak postopek!«
Tiskovno konferenco je zaključil predstavnik Koalicije proti tajnim sporazumom z napovedjo protestnega shoda proti sprejetju sporazuma CETA, ki se bo odvijal v četrtek, 15. septembra, ob 16.00 na Prešernovem trgu.
Obeta se vroča jesen
Sporazum vseh sporazumov o prosti trgovini, znan pod kratico TTIP, želi vso pozornost zase. Toda v uvodniku k majskim novicam mreže Plan B za Slovenijo smo že opozorili, da si enako oz. večjo mero pozornosti zasluži sporazum med EU in Kanado, ki ga označuje kratica CETA. Tudi ta sporazum vsebuje enako nevarna in slaba pravila, od sporazuma TTIP pa ga loči predvsem dejstvo, da je besedilo sporazuma že spisano in bo v kratkem šlo v glasovanje. Toda brez panike – sporazum (zaenkrat!) še ni podpisan. In tudi še vedno ni formalno jasno, ali bodo o njem sploh lahko glasovali nacionalni parlamenti. Šušlja se, da bo Evropska komisija predlagala, da o sporazumu ne bi odločali domači parlamenti, Vlade v okviru Sveta EU pa bodo poskusile predlog Komisije spremeniti. A sam postopek potrjevanja sporazumov o prosti trgovini je precej dolgotrajen in kompleksen, zato tukaj ne bomo šli v podrobnosti. Za vse vedoželjne, ki želijo do potankosti spoznati ta postopek, svetujemo klik na to povezavo in branje od poglavja 2.2 dalje. In na kratko, septembra bo (predvidoma) Svet EU glasoval o »odločitvi za avtorizacijo podpisa« sporazuma. Potem bo na vrsti Evropski parlament, glasovanje v tem hramu bo konec tega leta ali pričetek prihodnjega. Potem bo zopet na vrsti Svet EU, da »sklene« sporazum. Glede na politično prerivanje med Evropsko komisijo in vladami držav članic bo dogajanje v poletju in jeseni nedvomno zanimivo. Da pa bo jesen zares zanimiva, poskrbimo tudi v Umanoteri, več o tem pa drugič.
Na Vlado RS naslovili poziv, naj ne podpre sporazuma CETA
Sindikati in nevladne organizacije smo na Vlado RS naslovili skupen poziv in stališče glede sporazuma med EU in Kanado, znanega pod kratico CETA. Poziv smo poslali dan pred zasedanjem Sveta EU v sestavi trgovinskih ministrov (13. maja 2016), na katerem bodo razpravljali o sporazumu CETA s »pogledom na njegovo potrjevanje v oktobru«. Zato smo Vlado in ministra za gospodarski razvoj ponovno opozorili na nevarnosti, ki jih prinaša sporazum CETA in izrazili podporo stališčem ministra Počivalška, da sporazuma CETA Slovenija ne more podpreti. Hkrati smo ministra tudi pozvali, naj stališče glede sporazuma CETA tudi jasno in odločno zagovarja na zasedanju Sveta. Povezava na celoten poziv se nahaja tukaj.
TTIP Leaks
2. maj 2016 – Greenpeace Nizozemska je objavil 13 od 17 konsolidiranih poglavij sporazuma TTIP. Besedila so prvič ponudila vpogled v stališča, ki jih zagovarjajo in želijo doseči ZDA v okviru sporazuma TTIP. Kot je razvidno iz objavljenih poglavij, želijo ZDA preko sporazuma v EU uveljaviti zakonodajne pristope, ki so lastni ZDA in ki bi ogrozili previdnostno načelo, ki je temelj evropske zakonodaje. Prav tako ZDA pogojujejo lažji dostop evropskih vozil na njihove trge v zameno za lažji dostop kmetijskega blaga iz ZDA v EU. Da bi lahko to zagotovili, bi bilo potrebno korenito poseči v veljavno evropsko zakonodajo in standarde na področje prehrane. Vlada Republike Slovenije je kljub temu hitro izrazila nadaljnjo podporo pogajanjem o sporazumu TTIP.
Kritike z druge strani Atlantika
22. aprila 2016 je v Državnem svetu potekal posvet v organizaciji Umanotere, na katerem smo gostili mednarodne goste in strokovnjake. Max Bank iz organizacije LobbyControl je opozoril na številna lobiranja in sestanke, ki so potekali pred in med samimi pogajanja o sporazumu TTIP. Sharon Treat nekdanja poslanka države Maine, danes neodvisna svetovalka, je opozorila na interese ZDA na področju kmetijstva in njihove ambicije po rahljanju veljavnih evropskih pravil na tem področju. Maude Barlow, mednarodno priznana aktivistka in borka na področju voda, je pojasnila, kako pravila sporazumov o prosti trgovini omejujejo države v njihovi pravici do regulacije in spreminjajo tradicionalno kmetijstvo v industrializirano. Tukaj si lahko ogledate PPT predstavitev Max Bank-a, predstavitev Sharon Treat je na voljo na tej povezavi, priporočamo pa tudi intervju z Maude Barlow.
Slovenija za steklo in usklajena pogajalska besedila
Ministri EU, pristojni za trgovino, so v Bruslju razpravljali o TTIP-u, Slovenija se je zavzela za »dovolj kratko prehodno obdobje po sprostitvi trgovine s proizvodi iz stekla.« Veseli smo, da je Slovenija odkrila blago, s katerim bomo poganjali našo gospodarsko rast in izvoz tudi na ameriškem trgu. Morda še bolj razveseljiva novica pa je, da našim predstavnikom ne bo potrebno vsakič leteti v Bruselj, ko bodo želeli preveriti, o čem natančno se v našem imenu pogaja komisija z ZDA. Tiha soba bo odslej na Kotnikovi 5. Poslanci vabljeni k branju!
Članek: TTIP: Slovenija podpira čimprejšnjo liberalizacijo trga s steklom
Hrana in kmetje? Ne, več Trgovine!
Sporazum TTIP namerava odpraviti evropski nadzor nad hrano uvoženo iz ZDA. Po mnenju industrije je nesmiselno, da se hrano preveri v ZDA in v EU, dvojna testiranja pa pomenijo dvojne stroške. Težava je le v tem, da v ZDA ni ustreznega nadzora in tudi EU se nagiba k manj strožjim pravilom za nadzor predelave hrane. Kvaliteta in neoporečnost nista kriterija, ki bi zanimala industrijo. Slednjo bolj zanima, kako bi prevzela čim večji del proizvodnje in prodaje hrane – interes, ki je zelo dobro prikazan v dokumentarnem filmu TTIP: The countryside gone into liquidation skupaj z vsemi njegovimi posledicami. Priporočamo ogled.
TTIP: the countryside gone into liquidation
Nadzor nad hrano? Ne, več Trgovine!
Death on a plate: TTIP, meat inspections and your food
Kako dobro poznate ISDS
Vlagatelj, naložba, arbiter, poštena in enakovredna obravnava, posredna razlastitev, »sunset« ali »zombi« klavzula, ISDS ali ICS. Ne veste vseh podrobnosti, a bi radi izvedeli kaj več? Na voljo vam je spletna stran ISDS corporate attacks, na kateri lahko izveste vse o mehanizmu ISDS, skupaj s primeri preteklih tožb, s katerimi so se že morale soočiti države. Poročilo Konference Združenih narodov za trgovino in razvoj povzema ključne statistike, kot npr. tole – leta 2014 je padel nov rekord, dosojena odškodnina v višini 50 milijard dolarjev v treh povezanih primerih. Za tiste, ki raje nabirate znanje v video formatu, priporočamo ogled spodnjega filma.
Dokumentarni video: Konzerne klagen – wir zahlen (na povezavi lahko vključite podnapise)
Ste si ogledali in prebrali vse povezave? Super, sedaj lahko preverite še svoje znanje v ISDS kvizu!
Skupaj recimo ne mehanizmu ISDS
Na pristojna ministra smo nevladne organizacije, sindikati, potrošniki in stranke naslovili poziv za izključitev mehanizma ISDS iz sporazumov TTIP in CETA. Mehanizem omogoča korporacijam, da na zasebnih ad hoc sodiščih tožijo države in zahtevajo odškodnino (ali bolje rečeno državno subvencijo multinacionalkam) za ukrepe, ki so namenjeni varovanju javnega dobrega (zdravje, okolje, sociala…). Zoper države članice EU je bilo do danes vloženih že za 30 milijard evrov zahtevkov, Slovenija je bila že v treh takšnih postopkih, obeta pa se nam tudi četrti.
Skupaj recimo NE mehanizmu ISDS
Stališče Republike Slovenije do Naložbe v TTIP in širše – podlaga za reformo
ICS: Slovenija ni navdušena
Slovenija ostaja nenaklonjena vključitvi mehanizma ISDS v TTIP, a to ni ustavilo Evropske komisije, da bi novi predlog za ureditev mehanizma kot uradno besedilo EU posredovala ameriški strani. V javnosti nepriljubljenemu ISDS je Komisija nadela novo ime: ICS. Toda novo ime za seboj skriva stare težave in Slovenija ni zadovoljna z novim predlogom Komisije. Kot so nekateri pospremili ta »rebranding« komisije: »Pujsa lahko našminkaš, a še vedno ostane pujs!«
Why the Commission’s proposal for an “Investment Court System” still fails to address the key problems of foreign investors’ privileges, Seattle to Brussels Network
Vlada: Vpliv TTIP na slovensko gospodarstvo in preusmerjanje trgovine
Majhna rast na trgu ZDA in velik upad izvoza na trg EU, malo podjetij zanima vstop na trg ZDA in še manj jih je sploh slišalo za TTIP. To so zaključki vladne študije o TTIP-u in njegovem vplivu na slovensko gospodarstvo. Vlada in gospodarsko interesna združenja čaka še veliko dela, mi pa lahko zgolj pripomnimo: »Podjetniki, trdno se primite, sledi turbulenca!« Za geslo, ki bi ga moral poznati vsak podjetnik v Sloveniji (»trade diversion« ali po domače »preusmerjanje trgovine«), priporočamo ogled strani 39 vladne študije.
Vpliv TTIP na slovensko gospodarstvo, Damijan in kolegi
Česar Vlada ni povedala o preusmerjanju trgovine:
Reducing Transatlantic Barriers to Trade and Investment An Economic Assessment (tabela 24, stran 55)
Transatlantic Trade and Investment Partnership (TTIP) Who benefits from a free trade deal (tabela 1 stran 14 in tabela 2 stran 15)
MGRT delovna skupina in sestanki
Na Ministrstvu za gospodarstvo je bila ustanovljena ad hoc posvetovalna skupina, sestavljena iz predstavnikov nevladnih organizacij, gospodarsko interesnih združenj, sindikatov in potrošnikov. Doslej je potekalo že 6 srečanj, na katerih smo razpravljali o mehanizmu ISDS, regulativnem sodelovanju, prehrani, delovnih mest in ostalih področjih. Objavljamo zapisnike sestankov za vse, ki želite podrobneje spremljati o čem je tekla beseda.
Zapisniki:
Prosta trgovina spodkopava cilje trajnostnega razvoja
Prosta trgovina spodbuja ekonomski razvoj najmanj razvitih držav in odpravlja lakoto ter revščino. Odnaša tudi dragocene surovine in možnost ustvarjanja izdelkov z višjo dodano vrednostjo, življenjsko pomembna zdravila in lokalno kmetijstvo. Tega seveda ne boste zasledili v poročilih o skladnosti politik EU. Novi cilji trajnostnega razvoja, ki so jih oblikovali Združeni narodi, bodo nedosegljivi, vse dokler bodo EU in ostale razvite države pisale sporazume, ki bodo namenjeni zgolj doseganju merkantilističnih interesov.
Naš svet, naše dostojanstvo, naša prihodnost – njihova odločitev
TTIP contradicts post-2015 development goals, experts say
EU prelomila svoje obljube, komu mar za trajnostni razvoj
Velike obljube o najsodobnejših pravilih glede varovanja okolja in zaposlenih so očitno zares (p)ostale le obljube. Osnutek poglavja o trajnostnem razvoju v TTIP-u vsebuje zgolj visokoleteče in navdihujoče besedičenje brez kakršnihkoli instrumentov, ki bi zagotavljali spoštovanje dogovorjenih pravil o varovanju okolja in zaposlenih. Presenečeni? Niti ne, tako ali tako je varovanja družbe in okolja v duhu TTIP zgolj in predvsem »ovira trgovini«.
Izjava za medije Evropska komisija
Odziv nevladnih organizacij: Leaked EU “Sustainable Development” Proposal Fails to Protect Environment from Threats of TTIP
V medijih: TTIP: EU negotiators appear to break environmental pledge in leaked draft
Berlin!
Ob mednarodnih dnevih akcije se je na ulicah Berlina zbralo 250.000 ljudi, ki nasprotujejo sporazumoma TTIP in CETA. Slovenija v tem pogledu ni ravno Nemčija, saj se je na ulicah v Sloveniji zbralo par sto ljudi. Spodaj si lahko ogledate, kako so protesti potekali pri nas in v Berlinu. Podobni shodi so se že tretjič odvijali širom EU in tudi na drugih celinah.
Video: Rekord: 250.000 gegen TTIP & CETA auf der Straße
Bomo plen korporacijskih hijen?
RTV Dnevnik: Bomo plen korporacijskih hijen? (od 2:48 dalje)
Video: Cecilia na obisku, Kombinat v akciji!
Prva dama trgovine se je mudila na obisku v Ljubljani, kjer je hitela prepričevati našo Vlado in poslance v Državnem zboru, da je TTIP idealna rešitev za naše gospodarstvo. Poslancev tema očitno ni zanimala kaj dosti, saj se je srečanja z evropsko komisarko za trgovino udeležilo manj kot deset poslancev. Naš državni sekretar pa je odkril nišni proizvod, čigar prodaja bo zacvetela s TTIP-om – steklo. Medtem ko je Cecilia širila propagandna sporočila, so svoje sporočilo komisarki za trgovino zapele tudi Kombinatke.
Video: Dialog z državljani (celoten posnetek konference)
Zbiranje podpisov se nadaljuje
Po letu dni smo sklenili, da kljub prvotnim načrtom nadaljujemo z zbiranjem podpisov in ljudem omogočimo, da skupaj z nami izrazijo svoje nasprotovanje trgovinskima sporazumoma TTIP in CETA. V prvem letu smo zbrali 3.284.289 podpisov vseh članicah EU in po vseh kriterijih presegli formalne zahteve Evropske državljanske pobude, registracijo katere je Evropska komisija v našem primeru zavrnila. Svoj podpis lahko oddate na spodnji povezavi.
Peticija za zaustavitev TTIP in CETE
Projekt Trgovanje s prihodnostjo je v letu 2014 sofinanciral Urad Vlade RS za komuniciranje: http://www.evropa.gov.si/.Gradiva izražajo mnenje avtorja in ne predstavljajo uradnega stališča Vlade RS.
