Sredstva za okrevanje in obnovo v podporo evropskemu zelenemu dogovoru ter podnebno nevtralni EU

Umanotera se je oktobra 2020 pridružila mednarodnemu projektu Towards a climate-neutral EU: funding and incentives for a transformative European Green Deal and Recovery Plan, ki ga vodita European Environmental Bureau in Clean air action group (Madžarska). V projektu poleg Umanotere sodeluje še 7 partneric iz držav članic EU.

Namen projekta je vplivati na prihodnji večletni finančni okvir EU za obdobje 2021 – 2027 ter na nacionalni Načrt za okrevanje in obnovo, ki ga mora pripraviti Slovenija za črpanje sredstev za obnovo in okrevanje po pandemiji COVID-19. Z vključevanjem v procese priprave Načrta za okrevanje in ostalih dokumentov, povezanih s črpanjem sredstev EU (Partnerski sporazum, Operativni programi), želimo sodelovati pri oblikovanju ukrepov za prehod v podnebno nevtralno EU ter zagotoviti, da bodo sredstva namenjena projektom, ki so skladni s podnebnimi in okoljskimi cilji EU.

V okviru projekta bomo v sodelovanju s partnerskimi organizacijami pripravili predloge projektov in reform, ki bi jih morali izvesti v prihodnji večletni finančni perspektivi, če želimo zagotoviti prehod v podnebno nevtralno EU, ter izvajali zagovorniške aktivnosti in na družbenih omrežjih obveščali javnost o relevantnih dogodkih.

Kako zelen je slovenski Načrt za okrevanje in odpornost? (14.6.2021)

V Umanoteri smo skupaj s kolegi iz Pravno-informacijskega centra NVO in Mreže za prostor v torek, 18. maja 2021, pripravili webinar, v katerem smo spregovorili o Načrtu za okrevanje in odpornost (NOO), ki ga je Slovenija konec aprila oddala v Bruselj. Na webinarju smo opozorili na to, da Slovenija ni ustrezno ovrednotila prispevka načrta k blaženju podnebnih sprememb; posebej pa smo se posvetili napovedanim spremembam v Zakonu o varstvu okolja, Zakonu o urejanju prostora in Gradbenem zakonu. Posnetek webinarja je na voljo na tej povezavi.

V sodelovanju s think tankom E3G pa smo posodobili tudi analizo Načrta za okrevanje za portal Green recovery tracker. Analiza ugotavlja, da Slovenija za blaženje podnebnih sprememb namenja zgolj 21 odstotkov sredstev. Celoten paket je vreden slabih 2,5 milijarde EUR, a od tega Slovenija namenja le 50 milijonov EUR za obnovljive vire energije in 80 milijonov EUR za nadgradnjo distribucijskih omrežij. Med večjimi posameznimi postavkami so naložbe v protipoplavne ukrepe, kjer pa je zaradi prevladujočega gradbenega pristopa k zagotavljanju poplavne varnosti prisotna bojazen, da bi prišlo do škodljivega poseganja v habitate in s tem povezanim upadom populacij posameznih vrst. Celotno poročilo je na voljo tukaj.

Za blaženje podnebnih sprememb Slovenija želi nameniti le 5 odstotkov (26.3.2021)

Umanotera je v sodelovanju z Inštitutom Wuppertal in E3G – Zelenim think tankom za portal Green Recovery Tracker pripravila analizo slovenskega Načrta za okrevanje in odpornost (NOO). Portal ocenjuje osnutke načrtov za okrevanje, ki so jih pripravile države članice, slovenski osnutek pa od vseh doslej analiziranih namenja daleč najmanj za blaženje podnebnih sprememb – zgolj 5 odstotkov.

Poleg tega ima skorajda polovica predvidenih naložb (zelo) negativen vpliv na podnebje oz. na okolje. Analiza je preverila, koliko sredstev (od predvidenih 5, 1 milijarde EUR) je v načrtu namenjenih za blaženje podnebnih sprememb. Izdatki za varstvo okolja, narave ali blaženje podnebnih sprememb po metodi, ki so jo pripravili raziskovalci, niso bili upoštevani. Za zelene naložbe bi po uredbi sicer moralo biti namenjenih vsaj 37 % sredstev v NOO.

Celotna analiza slovenskega osnutka načrta je na voljo na tukaj, analize načrtov ostalih članic pa lahko najdete na tej povezavi s klikom na posamezno državo na zemljevidu.

Zdravje ali asfalt? Državni zbor v tajnosti o nacionalnem Načrtu za okrevanje in odpornost [SPOROČILO ZA JAVNOST] (29.1.2021)

Prvi osnutek nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost, ki je pricurljal v javnost, kaže, da bo vlada raje kot v področja, ki bi jih morali prioritetno razvijati v obdobju pandemije in po njej (javno zdravstvo, oskrba starostnikov, podnebne spremembe, digitalizacija in blaženje socialnih posledic pandemije), glavnino denarja namenila – asfaltu. In to kljub jasnim sporočilom Evropske unije, da bo za boj s podnebnimi spremembami potrebno nameniti 37 odstotkov sredstev za okrevanje in da bo nadzor nad porabo sredstev strog. V mreži Plan B za Slovenijo – mreži nevladnih organizacij za trajnostni razvoj so skupaj s sodelujočimi strokovnjaki pripravili predloge projektov za nacionalni Načrt za okrevanje in odpornost na področjih podnebja, varstva okolja in ohranjanja narave ter jih poslali Vladi RS ter poslankam in poslancem Odbora za zadeve EU. Več na povezavi.

O nacionalnem Načrtu za okrevanje in odpornost smo med drugim govorili: 

  • V pogovoru z naslovom “Evropska unija po pandemiji” v Studiu ob 17h (18.1.2021), povezava tukaj,
  • V Studiu City na TV SLO (25.1.2021), povezava tukaj,
  • V daljšem pogovoru za Mladino z naslovom »Naša država, kot kaže, se tej priložnosti odpoveduje« (5.3.2021), povezava tukaj,
  • Na dogodku z naslovom “How green are the NRRPs?” v organizaciji EEB (23.3.2021).

 

Trajanje projekta: oktober 2020 – maj 2021

Projektni konzorcij: European Environmental Bureau, Clean Air Action Group (Levegő Munkacsoport), CEEWeb (membership across CEE), Economic PoIicy Institute (BG), Centre for Transport and Energy (CZ), Green Liberty (LV), Polish Green Network (PL), Focus Eco Center (RO), Umanotera (SI) in Centre for Sustainable Alternatives (SK).

Kontakt: Andrej Gnezda, vodja projektov, andrej@umanotera.org

Projekt podpira nemško ministrstvo za okolje, varstvo narave in jedrsko varnost.