2013 – POROČILO “ZELENA PRORAČUNSKA REFORMA: ODZIVANJE NA KRIZO S TRAJNOSTNO VIZIJO”

Paket reform, pogosto imenovan zelena proračunska reforma, združuje okoljske izboljšave z gospodarskimi spodbudami in priložnostmi za fiskalno konsolidacijo. Zeleno proračunsko reformo za Slovenijo predstavlja poročilo »Zelena proračunska reforma 2013: odzivanje na krizo s trajnostno vizijo«, pripravljeno v okviru projekta Plan B za Slovenijo.

Kot navaja poročilo,  je osrednji problem vzdržnosti slovenskega proračuna trenutna politika subvencij. Država posredno in neposredno subvencionira izdelke in proizvodnje, ki so okolju škodljive. Vrednost okolju  škodljivih subvencij je v letu 2011 presegla 500 milijonov evrov. Ta praksa je v nasprotju s splošno uveljavljenim načelom »onesnaževalec plača«, ki temelji na ideji, da lahko tržno gospodarstvo funkcionira in je pravično, če tako proizvajalci kot potrošniki nosijo stroške svojih dejanj. V primeru okolju škodljivih subvencij teh stroškov ne nosijo onesnaževalci, ampak širša družba.

Poročilo predlaga naslednje reforme trenutne subvencijske politike: ukinitev vračil in vseh izjem plačevanja, reformiranje plačilne sheme prevoza na delovno mesto, uvedba višje stopnje DDV na fitofarmacevtska sredstva, povečanje cene koncesij za upravljanje z državnimi gozdovi, reformo davčne politike za nakup in zasebno uporabo službenih avtomobilov, znižanje subvencij letalski industriji  in lobiranje za krepitev davka na CO2 znotraj Evropske unije.

Na področju davkov poročilo med drugim predlaga povišanja pri trošarinah na energetske produkte in letni davek na uporabo vozil v cestnem prometu, zvišanje davka na izpuste CO2, nadaljnje širjenje davkov na vozila z emisijami CO2, davek na odlaganje odpadkov in obdavčitev potniškega zračnega prometa.

Poročilo je objavljeno tukaj.

Več o zeleni proračunski reformi na spletni strani Plan B za Slovenijo.

Temelj zelenega razvojnega preboja Slovenije

Pri odgovoru na dva glavna izziva, s katerimi se sooča Evropska unija, to sta okoljska in finančna kriza, je treba najti široko soglasje med različnimi interesnimi skupinami. V pripravi je Strategija razvoja Slovenije in nujno je, da je zelena proračunska reforma (ZPR) izpostavljena kot osrednji mehanizem za izhod iz krize. Krovni cilj projekta je tako vključitev ZPR v SRS skozi javno razpravo, ki bo prispevala tako k usklajenosti delovanj pristojnih organov, kot tudi predstavili primere dobrih praks iz tujine, hkrati pa v sam proces sprejemanja ZPR aktivneje vključiti vso zainteresirano javnost in s tem povečati učinkovitost ukrepov sprejetih v ZPR, kot tudi povečati transparentnost samega procesa.

Ključni rezultati projekta so:

  • nabor dobrih praksah uvajanja ZPR v države Evrope
  • izvedba konference o ZPR
  • izvedba srečanja odločevalcev s Kaiem Schlegelmilchom
  • priprava priporočil za uvedbo ZPR v Sloveniji

Ozadje projekta

Prevladujoči način proizvodnje in potrošnje dobrin v svetu, za katerega sta značilna hitro usihanje naravnih virov in rastoča onesnaženost, postaja vse bolj trajnostno nevzdržen. Naraščajoče količine odpadkov, rast emisij toplogrednih plinov in podnebne spremembe, ki na kratki rok s porasti ekstremnih vremenskih pojavov ogrožajo številna človeška življenja in povzročajo neprecedenčno škodo nacionalnim gospodarstvom, na dolgi rok pa ogrožajo sam obstoj človeštva na Zemlji, terjajo od držav sprejetje takojšnih ukrepov za učinkovito spopadanje s temi problemi.

Med institucijami, kot sta Evropska komisija in Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), ter strokovnjaki obstaja jasno soglasje, da je uporaba ekonomskih oz. tržnih instrumentov v okoljski politiki tako nujna kot tudi najbolj učinkovita, saj delujejo neposredno. Mehanizem za doseganje ciljev vodilne pobude iz Strategije Evropa 2020 »Evropa, gospodarna z viri«, ki je že v veljavi v nekaterih državah Evropske unije (EU), je tudi zelena proračunska reforma (ZPR). ZPR prinaša najbolj celovito rešitev za netrajnostne vzorce v družbi. Reforma na strani proračunske porabe vključuje ukinitev okolju škodljivih subvencij ter uvajanje zelenega javnega naročanja in davčnih spodbud za zaščito okolja. Da pa bi bila dolgoročno vzdržna gospodarska rast in konsolidacija javnih financ skupaj s krčenjem izdatkov in nepovečevanjem davčnih obremenitev kar najmanj prizadeti, pa je ob uvedbi t.i. zelenih davkov potrebno razmišljati tudi o zmanjševanju nekaterih ostalih davščin (prerazdelitev davčnega bremena). Priložnost za to v Sloveniji predstavljajo predvsem davčne obremenitve dela, ki so nadpovprečno visoke tako na ravni EU kot OECD.

Načeloma je v politiki, ki je pod močnim vplivom javnomnenjskih raziskav, lobiranja in medijske pokritosti, strukturne reforme s trajnim vplivom težko implementirati. Pri odgovoru na dva glavna izziva, s katerimi se sooča Evropska unija, to sta okoljska in finančna kriza, je treba najti široko soglasje med različnimi interesnimi skupinami, kot so industrija, podjetja, kmetijski sektor, strokovna in znanstvena javnost, nevladne organizacije, občinski in nacionalni odločevalci ter mediji.

Na temo informiranja o ZPR je bilo v Sloveniji izvedenih že kar nekaj aktivnosti. Umanotera je npr. že v letih 1996-98 v sodelovanju z inštitutom v Wuppertal iz Nemčije pripravila projekt, ki je vseboval pripravo študije o možnostih proračunske reforme v Sloveniji, organizacijo simpozija Zelena proračunska reforma – možnosti v Srednji in Vzhodni Evropi ter pripravo zbornika, ki je leta 1999 izšel pod naslovom Green Budget Reform in Europe. Situacija danes je precej drugačna, v okviru EU in Slovenije imamo nove podnebne in energetske cilje, najbolj učinkovit mehanizem za njihovo doseganje je prav finančni. V pripravi je Strategija razvoja Slovenije (SRS) in nujno je, da je ZPR izpostavljena kot osrednji mehanizem za izhod iz krize. Medresorska delovna skupina vlade RS za zeleno davčno reformo (ki jo sedanja vlada ukinila) je v svojem poročilu iz septembra 2011 ugotovila, da so ustrezne višine obremenitev okolju škodljivega ravnanja že predvidene v nekaterih strateških dokumentih vlade in v nekaterih dokumentih, ki so v pripravi, ter da je pri nadaljnjem oblikovanju politike ZPR treba upoštevati, poleg obvez sprejetih na ravni EU, še Strategijo razvoja Slovenije (SRS), Nacionalni energetski program in Operativni program zmanjševanja emisij TPG. Pomemben korak k udejanjanju ZPR v Sloveniji je tudi sprejetje Uredbe o zelenem javnem naročanju, saj je javni sektor eden največjih naročnikov in potrošnikov v Evropi. Ključ za uspeh reforme je dolgoročna zanesljivost in postopnost procesa s predvidljivim trendom sprememb, kar pomeni, da mora biti reforma deležna nadstrankarske podpore. Hkrati se je pri sprejemanju ZPR treba zgledovati po primerih dobre prakse iz tujine.

Pravi rezultati ZPR se bodo namreč zares pokazali šele ko bo ta vključena v vse strateške razvojne dokumente, začenši z vrhovnim dokumentom, SRS. Navkljub pogostemu navajanju zelene javnofinančne reforme v strateških dokumentih in številnim pozitivnim učinkom, ki jih ta prinaša, se Slovenija žal še ni pridružila številnim zahodno- in severnoevropskim državam, ki takšno reformo uspešno izvajajo že vrsto let. Zato je krovni cilj projekta vključitev ZPR v SRS, skozi javno razpravo, ki bo prispevala tako k usklajenosti delovanj pristojnih organov, kot tudi predstavili primere dobrih praks iz tujine, hkrati pa v sam proces sprejemanja ZPR aktivneje vključiti vso zainteresirano javnost in s tem povečati učinkovitost ukrepov sprejetih v ZPR kot tudi povečati transparentnost samega procesa.

logotip UKOM_1.jpg

Projekt izvaja Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj. Projekt sofinancira Urad Vlade RS za komuniciranje. Vsebine, objavljene v zvezi s projektom, ne predstavljajo uradnega stališča Vlade Republike Slovenije.

Projekt izvajamo skupaj z Green Budget Europe.

Kontakt: nina@umanotera.org

Mednarodni posvet

20. september 2012
Ekonomska fakulteta v Ljubljani

Proračunski rezi so le kratkoročne rešitve za spopadanje s krizo, potrebni so strukturni ukrepi. Nekateri ukrepi v okviru zelene proračunske reforme imajo lahko takojšen učinek na uravnoteženje proračuna, spodbudijo pa lahko tudi rast v gospodarskih sektorjih prihodnosti. Kriza je priložnost, da tudi v Sloveniji začnemo s procesom zelene proračunske reforme, ki pa mora izhajati iz nadstrankarskega, širšega soglasja, je ob zaključku mednarodnega posveta  na temo zelene proračunske reforme poudarila direktorica Umanotere Vida Ogorelec.

posvet_2009_2012.jpgEvropski komisar za okolje Janez Potočnik je ob uvodu v posvet poudaril, da je v času, ko se Evropska unija spopada s hudo finančno in gospodarsko krizo, pametna fiskalna konsolidacija ena izmed ključnih kratkoročnih rešitev, ki pomembno prispevajo k dolgoročni stabilnosti gospodarstva in trajnostni naravnanosti okolja. »Vprašanje, kako ponovno uravnotežiti javne finance in hkrati spodbuditi trajnostni razvoj pa je pravzaprav osrednje vprašanje današnjega intenzivnega iskanja izhoda iz krize,« je poudaril komisar. Ob tem je dodal, da se je potrebno osredotočiti na dve podvprašanji: na kakšen način lahko proračunski prihodki podprejo naša prizadevanja na področju učinkovitega ravnanja z viri, in: kako zagotoviti to isto ravnanje in pristop tudi na strani odhodkov in nenazadnje preprečiti dejavnosti, škodljive za okolje?

»Seveda je pomembno, da javni denar pametno in racionalno porabimo – in to ne le v kriznih časih. A vsekakor velja, da današnja visoka zadolženost v številnih evropskih državah praktično ne dopušča napak v strukturi porabe. Odločitve, ki jih sprejemamo zdaj, bodo v prihodnje odločilno vplivale na zdravje našega gospodarstva, našega planeta in ne nazadnje nas samih,« je še opozoril Janez Potočnik.

Slovenija je v preteklosti že zamudila nekaj priložnosti za zeleno proračunsko reformo. Prva celovita študija o zeleni proračunski reformi sega v konec devetdesetih let prejšnjega stoletja. Nato je bila ustanovljena vladna delovna skupina, objavljena so bila poročila in študije na to temo, organizirale so se konference. Kljub temu pa v Sloveniji nikoli ni prišlo niti do osnutka  celovite reforme. Delne reforme so bile uvedene z obdavčitvijo CO2  (že leta 1997) in davkom na CO2 za motorna vozila.  Čeprav oba davka sledita ideji vključevanja zunanjih stroškov v ceno, so davčne stopnje bistveno prenizke, da bi zgolj takšno obdavčevanje lahko imelo pomemben vpliv.

Proračunska kriza je pravi trenutek za nov zagon vladnih aktivnosti. Medresorska vladna delovna skupina za zeleno proračunsko reformo pod okriljem Ministrstva za finance je bila odpravljena in vnovič ustanovljena septembra letos v okviru Ministrstva za kmetijstvo in okolje.  Kot je na posvetu povedala vodja delovne skupine Zineta Vilman, je cilj vlade zelena rast in nova delovna mesta. Stališče delovne skupine je, da je možno z okoljskimi dajatvami pridobiti dodaten proračunski prihodek. Delovna skupina bo po njenih napovedih priporočila za vlado pripravila še to jesen.

Mnogi predstavniki vlade in gospodarstva poudarjajo, da je v primerjavi s povprečjem v EU (2,4%) delež okoljskih davščin v celotnem BDP v Sloveniji že visok (3,6 %). Čeprav ta podatek drži, bi bilo napačno sklepati, da zelene proračunske reforme v Sloveniji niso izvedljive, pravijo v Umanoteri. Kljub primerjalno visokim okoljskim davkom obstaja nekaj možnosti za zeleno proračunsko reformo.

Le nekaj primerov. Nekatere okoljske dajatve so v primerjavi z drugimi evropskimi državami v Sloveniji zelo nizke (področja odlaganja odpadkov, vode, motorna vozila). Glavno gonilo visokih prihodkov iz obdavčitve energentov je visoka stopnja porabe. Zlasti davčna stopnja za dizelsko gorivo je precej pod evropskim povprečjem, medtem se obseg prometa stalno povečuje. Še vedno tudi obstajajo  okolju škodljive subvencije. Do zdaj v Sloveniji še niti nismo prepoznali vseh takšnih subvencij, ki bi jih bilo treba identificirati in nato postopno opustiti.
»Nekatere možnosti za zelene proračunske reforme so bolj realne, nekatere manj. In tako kot se zgodi z vsako reformo, ki ima opraviti z davki, ji bodo nekateri nasprotovali. Slovenija se hkrati sooča s proračunsko in gospodarsko krizo. V tej krizni situaciji bi morali pretresti vse možnosti.  Nasprotovanje nekaterih močnih interesnih skupin ali dejstvo, da posamezna rešitev v Evropi še ni splošno sprejeta, še ne bi smela biti razlog za to, da se tej rešitvi odpovemo,« še poudarjajo v Umanoteri.

Posvet Zelena proračunska reforma kot mehanizem izhoda iz krize je organizirala Umanotera v sodelovanju zGreen Budget Europe in Britanskim veleposlaništvom v Ljubljani. Projekt sofinancira Urad Vlade RS za komuniciranje. Vsebine, objavljene v zvezi s projektom, ne predstavljajo uradnega stališča Vlade Republike Slovenije.

Za strokovna vprašanja glede zelene proračunske reforme kontaktirajte Jonasa Sonnenscheina, jonas@umanotera.org, 01 439 71 00.

GRADIVO

Študija (delovni dokument) Zelena proračunska reforma v Sloveniji, Umanotera

Poročilo “Obdavčitev ogljika in uravnoteženje javnih financ : Potencial cenitve ogljika za zmanjšanje proračunskih primanjkljajev v Evropi”, European Climate Foundation in Green Budget Europe, v sodelovanju z Vivid Economics. Povzetek v slovenščini. Celotno poročilo Carbon taxation and fiscal consolidation in Europe.

Poročilo “Greening the Budget: Pricing Carbon and Cutting Energy Subsidies to reduce the financial deficit in Germany

Pregled študij o različnih zelenih proračunskih reformah.

Kratki videoposnetki na temo zelene proračunske reforme na portalu YouTube.

PREDSTAVITVE IZ POSVETA

Uvodni nagovor komisarja za okolje Janeza Potočnika

Okoljske reforme za uravnoteženje javnih financ, Branko Ravnik, državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje

Koristi obdavčitve ogljika za zmanjševanje proračunskih primanjkljajev, Robin Smale, Vivideconomics

Spopadanje s krizo z reformo okoljskih dajatev, Kai Schlegelmilch, Green Budget Europe

Trenutno stanje na področju zelene proračunske reforme v Sloveniji, Zineta Vilman, vodja medresorske delovne skupine

Model makroekonomskih učinkov zelenih davčnih reform v Sloveniji, Aleksandar Kešeljević Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

Zeleno javno investicijsko bančništvo: veliki učinki, nizki stroški, Nataša Černila Zajc, Eko Sklad

Evropske ETS dražbe: kaj storiti s prihodki?, Jernej Stritih, svetovalec za trajnostni razvoj

Zelena proračunska reforma v Sloveniji, Jonas Sonnenschein, Umanotera