Okoljske migracije in okoljski begunci
17. maja 2017 je v organizaciji društva Humanitas, v prostorih Mednarodnega grafičnega likovnega centra v Tivoliju v Ljubljani potekala projekcija filma in pogovor o okoljskih beguncih. V pogovoru je sodeloval tudi Andrej Gnezda iz Umanotere, o večernem dogodku pa je poročala Umanoterina prostovoljka Iris Šömen.
Januarja 2017 je v organizaciji Foruma za enakopraven razvoj in v sodelovanju s Humanitasom in Umanotero potekala delavnica »Kako pa ti prispevaš k okoljskim migracijam?«. Pripravljeno je bilo Stališče civilne družbe glede obravnave okoljskih migracij na mednarodni ravni.
Od aprila do oktobra 2016 smo izvajali projekt Okoljske migracije in okoljski begunci, v okviru katerega smo pripravili:
V obdobju povečanega števila prihodov beguncev in migrantov iz območij vojnih konfliktov ter držav, kjer ekonomske razmere ne omogočajo dostojnega življenja, smo v Evropi priča pojavu nestrpnega govora in širjenja ksenofobije, ki nakazujeta, da evropska družba, na čelu z njenimi političnimi predstavniki, ni tako odprta družba, kot se je morda do nedavnega zdelo. Toda kot opozarjajo strokovnjaki, lahko v prihodnosti pričakujemo bistveno večje število prihodov migrantov v evropski prostor, ki pa za razliko od današnjih beguncev ne bodo prehajali zaradi vojnih konfliktov ali ekonomskih razlogov, temveč sodijo med t.i. okoljske begunce. Raziskave različnih organizacij in odborov kažejo, da lahko do leta 2050 pričakujemo od 200 do 250 milijonov okoljskih beguncev (IPCC – Medvladni odbor za podnebne spremembe, Sternovo poročilo o ekonomiji podnebnih sprememb, Friends of the Earth, Greenpeace Nemčija, Urad Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR), UNESCO), ki bodo primorani v migracije zaradi degradacije prsti, suš, poplav, dviganja morske gladine, deforestacije, orkanov ipd.
V nasprotju z vojnimi konflikti ali ekonomsko nerazvitostjo, ki botruje trenutnim množičnim migracijam, bo v primeru okoljskih beguncev odprava ali omilitev vzrokov za njihovo migracijo veliko težji in dolgoročnejši izziv. Evropa se bo morala prilagoditi novim razmeram, se ustrezno odzvati, sprejeti in uspešno integrirati begunce v svojo družbo in okolje. V primeru okoljskih beguncev je naloga še toliko večja, saj danes pojem okoljski begunec ni poznan širši javnosti in političnemu vodstvu, kar se odraža tudi v dejstvu, da okoljski begunci ne uživajo podobne stopnje mednarodnega pravnega varstva kot begunci z vojnih območij.
Namen projekta je bil opozoriti na pojma okoljski begunec in okoljske migracije, pojasniti kontekst in projekcije za prihodnost (do leta 2050 pričakujemo od 200 do 250 milijonov okoljskih beguncev). S projektom želimo predvsem mlade spodbuditi h kritičnemu razmišljanju in odprtemu ter solidarnemu odzivu, spoštovanju pravic beguncev ter k aktivnem medkulturnem dialogu. Vsebino bomo črpali iz izvedene analize, mlade pa nagovarjali preko raznolikega nabora komunikacijskih kanalov. Projekt namerava na problematiko opozoriti tudi politične predstavnike in jih pozvati k sprejemanju ukrepov in politik, ki bodo odpravljale vzroke ali vsaj omilile posledice, ki silijo okoljske begunce v selitev.
Več informacij: Gaja Brecelj, gaja@umanotera.org.
»Projekt je sofinanciral Urad Vlade RS za komuniciranje v okviru prizadevanj za spoštovanje in sprejemanje pripadnikov različnih etničnih skupin, beguncev in migrantov.« Vsebine izražajo mnenje avtorja in ne predstavljajo uradnega stališča Vlade RS.
